Začenja se prvi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov


  • V ponedeljek, 18. marca 2019, se začenja prvi del nacionalne preventivne akcije motoristi, ki po potekala pod okriljem Agencije za varnost prometa in v sodelovanju s policijo, ki bo v času akcije izvajala poostren nadzor. Cilj akcije, ki bo trajala do 31. marca, je opozoriti motoriste, naj ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa na strpno in preudarno vožnjo ter na dodatno previdnost na cesti.

Z lepšimi dnevi in pomladjo so se na ceste vrnili tudi motoristi, ki bodo vse do jeseni pogosti udeleženci v cestnem prometu. Zato je na cestah potrebna še dodatna pazljivost in spremljanje prometa, saj so motoristi, zaradi ozke silhuete, slabše vidni in se nam lahko v ogledalih hitro “izmuznejo”. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 metrov.

Na drugi strani pa morajo motoristi in mopedisti še dodatno poskrbeti za svojo varnost in uporabljati zaščitno opremo in čelado, prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti, oziroma upoštevati omejitev hitrosti. Pri tem naj ti nosijo svetla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči, ker pa je spomladi asfaltna površina hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, vozišča so še polna udarnih jam in peska od zime, pa tudi sposobnost obvladovanja motorja v nekaj mesecih nekoliko upade, je priporočljivo pred daljšo vožnjo osvežiti spomin s krajšo kondicijsko vožnjo.

Lani po številu smrtnih žrtev izstopal september
Prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil se večinoma pripetijo v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom. V letu 2018 se je na slovenskih cestah pripetilo 941 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil, to je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Od tega je bilo 18 smrtnih žrtev, 16 motoristov in 2 mopedista, kar je 38 odstotkov manj kot v letu poprej. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Najbolj izpostavljena starostna kategorija v preteklem letu so bili vozniki med 45 in 54 leti. V letu 2018 je po številu smrtnih žrtev predvsem izstopal mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018.

Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi je navedel, da je bila lani prometna varnost voznikov motornih koles ena boljših v zadnjih letih. V primerjavi z letom 2017 je bilo v letu 2018 manj prometnih nesreč, mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih motoristov: »Vožnja z motorjem je bistveno bolj dinamična, premiki so lahko hitrejši in nenadni, zato motoriste lažje spregledamo in jim vozniki pogosto odvzamejo prednost, kar lahko pripelje do zelo hudih posledic.«

Tudi med motoristi najpogostejši vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil v zadnjem 5-letnem obdobju, je neprilagojena hitrost in to v kar 46 %, sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje z 20 %. Težavo predstavlja tudi alkohol, saj so vozniki enoslednih motornih vozil lani pod vplivom alkohola povzročili kar 103 prometne nesreče (8 % več kot leto poprej), od tega sta bili 2 smrtni žrtvi (3 manj kot leto poprej).

Analize, ki jih je pripravila Agencija za varnost prometa, so pokazale, da motoristi delajo številne napake v prometu, ki niso povezane zgolj z neprilagojeno hitrostjo. V zadnjih letih se veliko število prometnih nesreč motoristov s smrtnim izidom zgodi v prvem letu oz. prvih treh letih po opravljenem izpitu, torej med tistimi, ki v svet prometa šele vstopajo ali pa so vanj vstopili pred kratkim. Od lanskega leta dalje je zato obvezno opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov med motoristi, četudi so podoben program že opravili za osebno vozilo.

Mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, je poudaril: »Bodimo strpni eden do drugega. Bodimo previdni. Nesreča ne sprašuje, kdo je kriv. Po njej iskati krivca pa je prepozno.« Dodal je še, da bodo v agenciji nadaljevali raziskovanje prometnih nesreč in dejavnikov prometnih nesreč za motoriste in identificirali nevarna mesta oziroma mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč. Hkrati pa so v agenciji, da bi motoriste še dodatno ozavestili in jih spodbujali k izboljšanju svojih voznih sposobnosti, kupili najnovejšo napravo Skidbike, ki omogoča motoristom, da v varnem okolju preizkusijo njihove sposobnosti in boljše razumevanje obnašanja motorja.

Leopold Pungerčar, predsednik ZMKS je ob začetku motoristične sezone poudaril:« Nekateri motoristi mislijo, da obvladajo svoje motorno kolo in da se jim nič ne more zgoditi. Prav taki motoristi so potem najbolj pogoste žrtve prometnih nesreč. Zato pozivamo vse deležnike v prometu, da na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo (čiščenje peska in listja ter dobro vzdrževanje cest), motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom.«

Preventivne aktivnosti za večjo varnost motoristov
V času akcije bo Agencija organizirala številna brezplačna preventivna srečanja za motoriste z izobraževalno vsebino in s poudarkom na pridobivanju praktičnega znanja. Agencija vabi vse motoriste, da se udeležijo brezplačnih preventivnih dogodkov, saj so resnično koristni pri pripravi na motoristično sezono in pridobivanju dodatnih izkušenj. (vir: AVP)

Continue Reading

Nasveti za večjo varnost motoristov

  • Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! 

To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. 

Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. 

Spomladi se po ‘zimskem spanju’ na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neučakani sedejo na motor ob prvih sončnih žarkih, ko razmere na cesti še zdaleč niso idealne. “Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskočite priprav!” opozarja tudi Rok Mihelčič, inštruktor vožnje z motornimi kolesi na Policijski akademiji. 

Voznikom motornih koles in mopedov zato svetujemo, da se udeležite predavanj in brezplačnih preventivnih delavnic, ki jih organiziramo policisti skupaj s predstavniki drugih organizacij na vaših območjih.

  • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
  • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado.Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
  • Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
  • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
  • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki(nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.
  • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
  • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
  • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
  • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesekrazlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
  • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 – 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
  • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
  • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. (vir:policija.si)
Continue Reading

V pričakovanju nove motoristične sezone

No, pa sem si po dolgem času spet vzel nekaj trenutkov za svojo motoristično strast. Čeprav je zimski čas, se že spogledujem s prihajajočo sezono in izbiram destinacije za nove izlete. Nove motoristične rokavice že čakajo na prvo vožnjo, vijolična vinjeta prav tako, posodobljene fluorescentne nalepke so pripravljene za polepitev in nova močnejša hupa je nekje na poti proti Sloveniji. Pred dnevi so nekateri zagrizeni motoristi lepo izkoristili toplo, lepo vreme za sobotni izlet. Sam bom take izzive raje prestavil na kasnejši čas, počakal mesec, dva, da se asfalt ogreje in da se iz cest spereta sol in pesek.

Med letošnjimi izleti bo eden od njih zagotovo ponovitev lanskoletnega solo izleta v Lago di Garda, le da bo tokrat v številčni motoristični zasedbi OZ Bikersov in naj bi predstavljal otvoritev sezone. Mamljive destinacije med katerimi se odločam pa so še  jez Koelnbrein, Toscana, zloglasni objekt 505 v BIH, morda Albanija in zagotovo bo še nekaj drugih mamljivih poti, ki mi še niso prišle na misel pa upam, da mi bodo. Za sanje je zdaj pravi čas, realno pa se vse želje letos zagotovo ne bodo izšle, nekaj bo ostalo na zalogi za prihodnje leto.

Seveda se ne sme pozabiti na svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, zato se bom tudi letos vsaj enkrat udeležil tečaja varne vožnje in s tem osvežil spomin prve pomoči, praktičnega dela in teorije predpisov. Letos se bom že tretje leto udejstoval tečaja varne vožnje v Postojni, kjer DARS, PPP Koper, ZD Postojna, gasilci in Agencija za varnost prometa organizirajo tečaj za motoriste. Vedno se z veseljem vračam, zato že nestrpno pričakujem datum tečaja, da si ga zabeležim v svoj koledar, saj to organizirajo pravi, strokovno podkovani ljudje. Vsi izvajalci programov delajo s srcem in dušo, tam se občuti, da nismo le številke za statistiko. Želijo, da od tistega dne odnesemo čim več koristnih informacij in, da se opravi čim več praktičnega dela.

Naj nova motoristična sezona prinese precej zanimivih izletov in varnih kilometrov brez nesreč. Ponavadi je največ nesreč v začetku sezone, saj smo po dolgem zimskem spancu vsi nekoliko iz prakse in motoristične sposobnosti so zakrnele. Če bomo želeli zmanjšati število nesreč in nesreč s smrtnimi izidi,  je potrebno najprej spremeniti miselnost vseh voznikov in izboljšati kulturo vožnje, ki je že nekaj časa precej na psu. Sezono je potrebno začeti po pameti, obiskati kakšen poligon, obnoviti vaje zaviranja, izogib oviram, vožnjo med stožci ipd. Marsikdo med nami si sam pri sebi misli, kaj mu je treba tega, da zna voziti in, da so to same neumnosti. Upam, da bo takih razmišljanj čim manj in se bo z leti statistika obrnila na bolje.

Continue Reading

Motoristične JEANS hlače za vsako priložnost.

 

Podjetje Leny d.o.o. deluje od leta 1986. Že od vsega začetka so specializirani za izdelovanje hlač. Od začetka so izdelovali otroške, kasneje pa se preusmerili na moške in ženske hlače. Vseskozi so izpopolnjevali strojni park in imeli eni izmed prvih proizvajalcev izdelavo krojev v tehniki CAD/CAM.

Vsa leta so sodelovali z priznanimi izdelovalci metraže in tehničnih tekstilov tako, da so izdelali model hlač za motoriste. Njihov model je primeren za spomladanski, poletni, jesenski čas ko je motoristom vreme naklonjeno z lepim ali manj lepim vremenom. Hlače so namenjene panoramskim vožnjam, za vožnjo v službo in iz nje, izletniškim obiskom mest ali pa jih enostavno oblečete, ko si zaželite spiti kavo z kolegi. V nasprotju z klasičnimi usnjenimi ali goretex hlačami so jeans moto hlače zračne, udobne in vseeno nudijo določeno zaščito pri morebitnem padcu.

– izdelane so iz jeansa, ki vsebuje elastan; tako, da so hlače zelo prijetne za vožnjo ( ne zategujejo)

– zaščitna Cordura je delno elastična ( izdelek je proizvod nemškega izdelovalca, za katerega imamo vse certifikate)

– možnost količine Cordure, in s tem modela ( V1,V2,V3) ki je odvisna od potreb in načina vožnje stranke je opisana na strani: https://www.leny.eu/moto/

– prednost njihovih izdelkov je tudi v tem, da lahko vsaki stranki hlače prilagodimo ( v mejah mogočega/ drugače je bolj smiselna izdelava po meri)

– dodajo lahko žepe za kolčne ščitnike, trakove na hlačnicah proti pihanju pod škornji ipd

 

Continue Reading

15 sekund

 

Tokratna nedelja je postregla z lepim izletom v Motovun. Prevozil sem  nekaj novih, neznanih cest in prečkal kraje, ki so po nekem čudežu ostali nedotaknjeni. Na pot sem se s pomočjo navigacije odpravil dopoldne nekje okoli 10. ure. Odkljukal sem vse hitre in plačljive ceste. Po hitrem izračunu navigacije me je čakalo 124 kilometrov prijetno vijugastih cest. Za čuda je bila stara cesta še prazna, osamljena in to kljub lepemu jutru. Užival sem v ovinkih Planine, Črnega Kala, Kubeda vse do mejnega prehoda Sočerga.

Pred Buzetom sem zavil skrajno desno proti Škuljari, Žonti in po nekaj 10 kilometrih prišel do glavne ceste v Oprtalj. Lepa, široka cesta se vije ob reki Mirni vse do Motovuna, a na ljubo gradbincem sem bil prisiljen narediti obvoz, saj so cesto na Motovun popolnoma zaprli. Prijetna pot se je vila po ovinkih skozi več malih vasic in  naselij kot so Žudetiči, Vižinada, Piškovica, Brkač.

Motovun je manjše mestece na severozahodu Istre, 21 km jugozahodno od Buj z okoli tisoč prebivalci. Mestece stoji na vrhu 277 m visoke strme vzpetine, ki prevladuje nad dolino reke Mirne. V okolici so vinogradi, sadovnjaki in oljčni nasadi. Motovun je priznana izletniška točka. Čedalje bolj je poznan tudi po letnem filmskem festivalu, ki ga je leta 1999 na noge postavil hrvaški filmski režiser Rajko Grlić.

Motovun se je razvil na mestu nekdanje prazgodovinske utrdbe. V 10. in 11. stoletju so kraju gospodovali poreški škofje in patriarhi iz Ogleja, od leta 1278 pa je bil kraj v posesti Beneške republike.

Najstarejši del mestnega jedra je obzidan z dobro ohranjenim obzidjem iz 13. in 14. stoletja, ki danes služi kot sprehajališče, s katerega je lep razgled na okolico. Na južnem in vzhodnem pobočju hriba sta se razvili dve predmestji. Vsi trije deli so povezani v enotno mesto s sestavom utrdb in obzidij. Na glavnem mestnem trgu stoji trdnjava – zvonik iz 13. stoletja. Ob trdnjavi je baročna cerkev svetega Stjepana zgrajena leta 1614 na mestu starejše cerkve po načrtih beneškega arhitekta Paladia. Nekoč, v pozni antiki je tu stala starokrščanska bazilika, ki je bila večja od današnje. Nasproti cerkve leži Komunalna palača, grajena v 12. stoletju, razširjena in obnovljena v 16. in 17. stoletju. Renesančna loggia je iz 17. stoletja. Večina ostalih stavb je iz 16. in 17. stoletja.

Mesto leži ob nekdanji železniški progi Porečanki oz. Parenzani,  ki je Motovun na zahodu dobro povezovala s Porečem, na severu pa s Slovenijo in Trstom. Kolodvor je ohranjen in leži pod gričem na katerem stoji stari del mesta neposredno pred vhodom v Motovunski tunel.

Na sprehodu po Motovunu sem si še privoščil kosilo in degustiral domače Istrske dobrote. Cene niso pretirano visoke in vse je bilo slastno. Lepo vreme me je gnalo naprej, še do Grožnjana, ki je manjše, starejše, slikovito naselje v osrednjem delu Istre na Hrvaškem. Leži na vzpetini, na desnem bregu reke Mirne, okoli 12 km jugovzhodno od Buj in 15 km od Novigrada.  Grožnjan je ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska manjšina v Istri.

Grožnjan je danes poznan kot »mesto umetnikov«. Med izvajanjem projekta revitalizacije so številne zapuščene hiše preuredili v slikarske ateljeje, galerije in druge objekte namenjene kulturni dejavnosti. Tako se v Grožnjanu nahaja dvajset galerij in umetniških ateljejev, poletna mednarodna filmska šola ter Mednarodni kulturni center hrvaške glasbene mladine. V poletnem času je tu sproščeno, čarobno, ustvarjalno vzdušje.  Prireditve, koncerti, priznani umetniki, kamnite ulice, galerije in zanimivi lokali vabijo na čudovit izlet odet v opojne mediteranske vonjave.

V daljavi sem mimogrede opazil, da se nad Trstom zbirajo črni oblaki in da obstaja verjetnost, da me bo dobil dež. Načrtovani sladoled v Portorožu je padel v vodo. Zaradi nevihtnih oblakov sem se prav na hitro odločil, da jo mahnem takoj proti domu, direktno v gnečo, po natrpani avtocesti, da bi čim prej dosegel domače dvorišče. Po nekaj kilometrih so se nad mano znesli grdi, črni oblaki, ulilo se je tako silovito, da se je promet skoraj zaustavil, jaz pa sem bil v 15 sekundah popolnoma moker. Znašel sem se v nemogočem položaju, ko se nikjer nisem mogel ustaviti in obleči  dežnih oblačil, po meni se je zlival dež, kot bi me polivali z ogromnimi škafi vode. Sicer pa se je vse zgodilo tako hitro in silovito, da se tega tako ali tako v danem trenutku ne bi dalo preprečiti. Izvoz Kastelec me je rešil iz obupne zagate, odločno sem zapustil avtocesto in poiskal zatočišče pod nadvozom Črnega Kala, kjer je že vedril motorist, mladi mož pa je pa menjal pnevmatiko na avtomobilu. Temperatura se je v 15 minutah prepolovila na 14*C.  Minilo je vsaj pol ure preden je šla nevihta mimo. Pošteno je zeblo, kljub temu, da sem si dal čez premočena poletna oblačila dežjaka. Med čakanjem sem sanjaril o suhih in toplih oblačilih, od katerih me je ločevalo približno 100 kilometrov vožnje. Hvaležno sem stiskal ogrevane ročke na motorju, res sem bil hvaležen za to toploto.

Povsem očitno je, da sem sprejel impulzivno, nepretehtano odločitev. V želji, da bi čim prej prišel domov in se izognil najhujšemu, sem se zagnal po avtocesti naravnost v najhujšo nevihto, kar sem jih doživel  v svoji motoristični karieri. Ko bi le ubogal svoj načrt in skočil še do Portoroža na sladoled, pa bi domov prišel popolnoma suh in s sladkim ustnicami.

Ob prihodu domov sem z muko spravil iz sebe vsa mokra, na kožo zalepljena oblačila, skočil pod vroč tuš, spil dva, tri »ta kratke« in na hladen poletni dan, 8.julija, zakuril kamin, da sem se takole do kosti premražen dodobra ogrel ob ognju. Konec dober, vse dobro. Izlet in lepi kraji so kljub temu ostali v lepem spominu. Nevihte bodo še presenečale, le upam, da ne prepogosto, upam pa tudi, da bom v neki prihodnji podobni situaciji znal ravnati bolj preudarno, z več intuicije in da ne bom dopustil, da panika odloča namesto mene.

Continue Reading

Na pravi espresso in pizzo v Gradež (Grado)

 

Na sobotno jutro sem razpiral krmežljave oči in v meni se je hipoma prebudila želja po pravem italijanskem espressu in po dobri pizzi. Pri nas je dosti barov, a dobre kave ne dobiš povsod. Pot sem si začrtal skozi Vrhniko, Kalce, Podkraj, ovinkasti Col do Ajdovščine in naprej po stari cesti Gorice. Na italijanski strani pa zapeljal skozi Molamatto, Redipuglia mimo Monfalcone, Rondon, mimo kanala Soče, kjer se izliva v morje, nadaljeval skozi Terranovo, nacionalni park Valle Cavanata in nato prispel do svojega cilja, Gradeža, ki je v tem času že počitniško obarvan, vendar miren in prijeten obmorski kraj, kjer zlahka pozabiš na naglico in vsakdanje sitnosti.

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune (Laguna di Grado).  Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

S seboj sem vzel lahka oblačila, v katera sem se preoblekel takoj, ko se motor parkiral, saj me je že izučilo, da v teh vročih dneh ne prideš nikamor s težko motoristično opremo, sploh se pa ne moreš sprehajati. Prehodil sem 12 kilometrov in videl zanimive zgodovinske arhitekture.

V strogem centru stoji zanimiva cerkev Basilica di Sant’ Eufemia. Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Na južnem delu Gradeža so same peščene, lepo urejene, čiste, dobro varovane in z ležalniki ter senčniki opremljene plaže, kjer je za vstop potrebno plačati. Dnevna vstopnina za odraslega je 2€, za otroke do 12. let pa 1€. Cena najemna ležalnika in senčnika je odvisna od pozicije – dražje so seveda tiste v prvi vrsti ob morju.

Tako sem prišel do pravega espressa, pizze in 0,4 l točenega piva za katerega sem odštel vrtoglavih 5€. Vedno znova me v Italiji preseneti tudi cena pogrinjka 1,5 €. Glede na to, da do Gradeža ni veliko kilometrov, si lahko kar hitro pričaraš lep in prijeten enodnevni izlet.

Nazaj grede sem jo ubral po cesti, ki je speljana po izredno zanimivem, dolgem nasipu čez celo Gredeško laguno, kjer dobiš krasen občutek, ko se takole zapelješ čez morje.  Od tam dalje sem izbiral druge ceste, ki so vodile skozi simpatične, manjše kraj vse do kraja Vilesse, ko sem se vrnil na svojo staro pot, po kateri sem prvotno prišel. Ves čas sem vozil samo po starih, regionalnih cestah, v sproščenem duhu prevozil 240 kilometrov, za kar sem  potreboval okoli štiri ure.

Continue Reading

Varna vožnja v sodelovanju DARSa, PPP Koper, ZD Postojna, gasilcev Pivka in Agencijo za varnost prometa RS.

 

Minilo je natanko 371 dni, odkar sem prvič obiskal trening varne vožnje na Darsovi cestninski postaji v Postojni. Letošnjemu dogodku sta se pridružila še Javna agencija za promet in gasilci iz Pivke. Program je vsako leto bolj pester in zahvala gre vsem organizatorjem, ki na tem zelo dobro pripravljenem dogodku zavzeto delajo s srcem in v želji, da bi motoriste na delavnicah pripravili za sezono in prispevali k manjši statistiki izgubljenih življenj na cestah.

Program je bil sestavljen iz praktičnega dela na štirih poligonih, prve pomoči, teoretičnega dela, praktičnega dela z gasilci in simulatorjih AVPja.

Policista iz PPP Koper sta nam pripravila poligone, katere bi moral vsak odgovoren motorist vsaj enkrat letno prevoziti ter ponavljati vaje, ki mu ne grejo, dokler jih ne zvozi. Prva ogrevalna vaja je bila vožnja med stožci, kjer je pomemben pogled naprej in poznavanje lastnega motorja. »Motor moramo upravljati MI in NE on nas«! Zaradi majhnih skupin po pet motoristov se je lahko policist posvetil vsakemu posebej in sproti popravljal napake.

Drugo vajo smo izvajali v velikem kvadratu, kjer smo delali osmice. Vsi tisti, ki niso pravilno gledali, so se kaj hitro zavozili in zapeljali iz kvadrata oz. zaradi prenizke hitrosti uporabljali noge. Pri vseh vajah je zelo pomemben pogled, uporaba sklopke in ročice za plin. Ko znamo vse tri stvari pravilno upravljati je osmica mala šala. Pri teh vajah, kjer je hitrost nizka se ne sme uporabiti prve zavore, ker si lahko na tleh, še preden se dobro zaveš.

V lanskem članku časnika Dnevnik je novinarka Nataša B. napisala »ob padcu na poligonu boli le ponos«, s čimer se zelo strinjam in sam lahko dopolnim, da na cesti lahko zaradi ponosa izgubimo življenje.

Tretji poligon je postregel s tremi krogi. Zunanji je bil največji in najlažji za izpeljavo. Vsak naslednji notranji je bil težji. Prevozili smo ga iz leve in desne strani. Vsakemu posamezniku ena stran odgovarja bolj kot druga in tisto stran boljše prevozi.

Zadnja, četrta vaja je bila namenjena spoznavanju motorja ob zaviranju s prednjo, zadnjo in obema zavorama hkrati. Tu smo lahko preizkusili izogibanje oviram brez zaviranja, pri čemer je pogumni policist nenačrtovano dvigoval roke, mi pa smo ga morali obvoziti po nasprotni strani. Za popestritev mi je dvignil obe roki, kar je pomenilo, da se moram popolnoma zaustaviti in da se pohvalim, mi je to tudi uspelo.

Erika iz ZD Postojna je poskrbela, da smo lahko praktično ponovili pravilno namestitev, uporabo obvez, uporabo defibratorja, oživljanje, komuniciranje s ponesrečencem in spregovorila je o različnih izkušnjah iz prakse.

Gasilci iz Pivke so na prostovoljcu prikazali, kako se poškodovanemu motoristu odstrani čelado, ga pravilno premesti na nosila, fiksira glavo ipd.

Teoretični del je vodil inštruktor iz Agencije za promet, kjer smo šli skozi nove prometne znake, problematična križišča in krožišča, situacije na cesti. Užitek je poslušati nekoga, ki je tudi sam v prostem času motorist in ima veliko lastnih izkušenj. Na zunanji ploščadi je imela AVP tudi paviljon s simulatorji, kjer smo preizkušali kakšna je sila v primeru trčenja motorista pri hitrosti 30, 50 in 90 km/h z lastno težo.

Za informacijo lahko povem, da je moja teža z opremo dobrih 80 kg.  V primeru, da bi se pri 90 km/h zaletel v zid, bi bila sila trka 6.036 kg. V takih primerih te lahko samo še sperejo z visokotlačnim čistilcem.

Drugi primer je reakcijski čas, ki je znašal 0,837 sekund in pri hitrosti 110 km/h bi že prevozil 25,3 metrov preden bi pričel zavirati. Do popolnega zaviranja bi prevozil že 92,3 metrov. V praksi so časi še daljši, saj sem tu natančno vedel, da bom moral zavirati, ko se mi na zaslonu prikaže znak stop.

Za zaključek uspešnega dne varne vožnje smo se v spremstvu policista zapeljali na relacijsko vožnjo, ki je trajala slabe tri ure. Trasa oz. pot je imela veliko ovinkov in zelo malo prometa.

Uspešnost takih dogodkov se ne meri s številom udeležencev, ampak s tem kaj in koliko znanja ter praktičnih veščin udeleženci odnesejo od takega dogodka. Iz srca bi se še enkrat zahvalil vsem organizatorjem za dobro organiziran dogodek. Upam, da jih bo v prihodnosti še več in da s tem rešimo kakšno življenje motorista.

Vsem motoristom, motoristkam in vsem tistim, ki to še boste, želim veliko varnih kilometrov!

Continue Reading

Ko obmolkneš za nekaj trenutkov!

 

V večernih urah sem na križišču Blaiweisove in Šubičeve ulice v Ljubljani za nekaj sekund prenehal dihati. Z motornim kolesom sem se vozil po desnem pasu, ob boku črnega enoprostorca, kjer sva vozila po omejitvah okoli 50-55km/h. Ko sva se približevala omenjenemu križišču, sem kot običajno spustil ročico za plin, ko se v tistem trenutku pred nama znajde mlada gospodična, ki je nad volanom v roki držala mobilni telefon in brala sporočilce prijateljice ali fanta. Zagotovo sploh ni gledala na cesto kaj in kdo se ji približuje, ampak vso pozornost usmerila na zaslon mobitela in brez kakršne koli odgovornosti zapeljala v križišče. V hipu sem se zavedal, da se to ne bo dobro končalo in uporabil vse svoje moči za zaviranje. Jaz in avto sva se ustavila sredi križišča in na srečo, da za menoj ni bilo vozila ali še kakšnega voznika, ki bi bil na mobitelu, ker bi me enostavno pokosil.

V tistih nekaj sekundah sem obmolknil in izrekel marsikatero kletvico. Spomnim se, da sem se ozrl okoli sebe in pogledal v ogledalo, stisnil desni smerokaz in bil hitro za sivim Citroenom Picassojem, ki je hitel zaviti na Prešernovo ulico. Pri veleposlaništvu ZD sem se ji pripeljal ob bok, vklopil vse štiri smernike in mladi voznici nakazal, da zapelje na stran. Ob prvem prostem parkirnem mestu je zavila nanj in ustavila. Zaradi adrenalina, ki je še vrel v meni sem brez zadržka mladi voznici s povišanim glasom povedal kar ji gre in če se sploh zaveda kaj je naredila v križišču zaradi nepozornosti in nepazljivosti in vse to zgolj zaradi uporabe mobilnega telefona. Mlada voznica se je prestrašila in iz nje ni prišla niti ena beseda. Izrekel sem ji nekaj krepkih in resnično upam, da ji je bila to šola in se je zamislila nad svojo vožnjo skozi križišče. Danes izjemoma  nisem imel kamere, a naslednjič ko se peljem skozi mesto bo definitivno vključena. Če bi vozil hitreje ne bi mogel predvidevati situacije. Verjetno bi se danes končalo nekoliko drugače in samo vprašanje je, če bi sedaj pisal to besedilo in bi vi brali te vrstice. Upam, da to ni bil moj zadnji joker v rokavu.

Na vse udeležence v prometu brez izjeme (tako mlade kot starejše) apeliram, da naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona (velja tudi za vse ostale moteče dejavnike med vožnjo mobilni telefon, cigareti, brskanje po torbici, glasna glasba), ker ni nič tako pomembnega, da ne bi lahko počakalo na potem, ko pridete srečno na cilj.

VSEM ŽELIM SREČNO NA DVEH IN ŠTIRIH KOLESIH, PREDVSEM PA VARNO NA CESTI!

Continue Reading
1 2 3 5