10 ur 10 minut Jadranske Magistrale

Letošnji Velikonočni prazniki so padli na vikend in ponedeljek. Ker si težko izborim prosti dan, se mi ni zdelo smiselno, da ostanem doma, pač pa, da čim bolje izkoristim prosti ponedeljek. Vremenska napoved je bila zelo obetavna, lepo in sončno za vse tri dni. Glede na pred sezonski čas sem računal na to, da ne bo nikakršnih težav pri iskanju prenočišča. Prvotni plan, ki sem si ga delal kar sproti med potjo, je bil prevoziti nekje do 350 km in nato poiskati prijetno in ugodno prenočišče. Vožnja do Reke je bila hladna, temperature nizke, a od tu dalje je bilo čedalje topleje in kmalu so se gibale že okoli dvajsetice. Jadranska Magistrala je bila navkljub praznikom precej prazna. Do tega dne sem v letošnji sezoni prevozil okoli 2000 kilometrov, zato nisem pretiraval z »polaganjem« ovinkov. Moj namen ni bil podirati časovnih rekordov, temveč ležerno občudovati spomladanske naravne lepote Mediterana. Morske obale ni in ni konec, kot ovinkov, ki so odlična motivacija za nas, motoriste.

Števec na motorju se je hitro odvrtel do Karlobaga, kjer je bil prvi oddih in malica. Vreme je bilo idealno in pravilno sem predvidel, da bo proti jugu še toplejše. Kadar koli se ustaviš v Karlobagu, se počutiš domače, saj je tu večina naših. Pot sem nadaljeval z enakim umirjenim tempom in se po nekaj urah vožnje približal 400 kilometrom, a sem se počutil še vedno spočit. Pri Šibeniku sem naredil drugi postanek, kjer sem si privoščil topel obrok in  pobrskal po navigaciji za informacijo po preostalih kilometrih do Dubrovnika. Po krajšemu premisleku sem se odločil, da bom pot kar nadaljeval in več časa raje preživel v Dubrovniku. Obvozil sem Makarsko, po kakšni uri vožnje pa že stal na mejnem prehodu v Neum-u. Tu se običajno vedno stoji in ni druge rešitve, kot čakati v vrsti. V poletnem času, ko so visoke temperature, vedno obidem kolono in se vrinem bolj proti koncu, kajti v poletnem času motorist ne zmore stati v kolonah, pod žgočim soncem v kombinezonu in čeladi. Do sedaj sem imel samo eno slabo izkušnjo s policistom na mejnem prehodu, ko me je kar nekaj časa zadrževal na meji in grozil z visoko kaznijo 4000 kun zaradi prehitevanja kolone.

Po prečkanju meje, je bil Dubrovnik oddaljen le še slabih 70 kilometrov. Vsak kilometer bližje cilju sem bil boljše volje, saj sem vedel, da bo zdaj-zdaj konec dolge poti in dobrih devet ur sedenja na motorju.

Vožnja z motorjem po bivši Jugi je vsakič znova zanimiva, ne glede na to, kolikokrat sem že prevozil magistralko. Dubrovnik obiščem enkrat letno in okolico kar dobro poznam, zato nimam problemov pri iskanju prenočišča. Tu vsaka hiša oddaja kakšno sobo ali apartma. V visoki turistični sezoni je težko najti ugodno nočitev, a v tem času ni nobenih težav. Takoj sem se odpeljal v kraj Srebreno, slabih deset kilometrov naprej od Dubrovnika in našel prijetno in za žep ugodno bivanje. Končno sem se razpakiral, osvežil in kakšno urico zasluženo oddremal, zvečer pa skočil še na porcijo odličnih čevapov in velik vrček piva. Potegnem črto in ugotovim, da je bil prvi dan uspešno zaključen; da sem prevozil izjemno veliko ovinkov in pot dolgo kar 668,8 kilometrov. Prepustil sem se prijetnemu spancu, ki je to bil, kljub tuji postelji.

Po jutranjem zajtrku sem odvihral na najvišjo točko utrdbe Imperial nad Dubrovnikom, do katere je moč priti iz centra z gondolo. Cesta je strma in ozka,  po kateri avtobusi ne morejo voziti, zato je običajno tu veliko kombijev. Razgled na Dubrovnik in okolico je izjemen v lepem vremenu. Počasi sem se spustil v strogi center, ker sem ob obzidju sparkiral svojega konjička in se sprehodil po notranjosti. Zaradi praznika so v vseh cerkvah potekale maše in zunaj njih razni glasbeni dogodki. Na nebu ni bilo niti enega oblačka, sonček pa je poskrbel za prijetne temperatura in kratke rokave. Prijetno je bilo martinčkanje na soncu in opazovanje okoliškega dogajanja. Večina turistov je bila Azijcev, ki so se kot po navadi vse vprek fotografirali. Tega dne sem si vzel čas za počitek in sprostitev, saj sem vedel, da bo treba čez slab dan spet sesti na motor in se vrniti v domače kraje.

Glede na to, da je bil torek že delaven, napoved deževna, sem se odločil, da grem nazaj v enem kosu. V ponedeljek sem zarana vstal, prijazni lastnik je že zgodaj pripravil zajtrk, da sem lahko čim prej odrinil na pot. Ta dan je bilo na Magistralki še manj prometa, ni bilo dosti prehitevanja, tako, da sem lahko samo užival v ovinkih. Ko sem obšel Zadar sem začel čutiti zadnjico, dovolj je imela sedenja na motorju, a kaj, ko sem imel do doma še okoli 300 kilometrov. Da sem si olajšal pot, sem se od tu naprej še dvakrat ustavil, naredil krajši počitek za »sprehod« in se razgibal. Ob prihodu na mejni prehod Rupa je že vse stalo, a morda sem čakal le minuto, ker sem zaradi »dovoljenja« hrvaškega policista obšel kolono po desni. Promet je bil precej tekoč. Iz Ilirske Bistrice sem zavil čez Knežak, hitro obšel Pivko, Staro vas in pred Postojno zavil kar na avtocesto.

Takoj, ko sem se vključil pa se je promet zaustavil in vsi smo vozili v strnjeni koloni 50km/h. Pri Uncu se je vse skupaj zaustavilo in slišal sem, da je tako do Ljubljane. Odločil sem se izkoristiti prednost motorja in sem strpno, počasi nadaljeval po sredini voznega in prehitevalnega pasu. Pri taki vožnji je potrebno biti zelo previden, saj nikoli ne veš kdaj bo kak potnik izstopil iz vozila oziroma brezbrižno na široko odprl vrata, ne da bi prej pogledal nazaj. V lanski sezoni se mi je to pripetilo, ko se je zgodila prometna nesreča in so avtocesto popolnoma zaprli za ves promet. Ljudje so začeli po dolgem čakanju zapuščati svoja vozila in se sprehajati po avtocesti, a na srečo sem imel nizko hitrost, da sem lahko pravočasno varno zaustavil in lastniku nisem snel vrat iz vozila.

Ob prihodu na domače dvorišče sem si oddahnil. Odleglo mi je, ko sem utrujen sestopil z motorja ter snel z glave čelado. Potovalni računalnik se je ustavil pri 1.379,9 kilometrih za dva dneva potovalnih užitkov skozi ovinke, napolnjenih s soncem,  mediteranskimi vonjavami in čudovito panoramo.

Continue Reading

Potreba

Na lenobno nedeljsko popoldne, prikovan v hiši, ker slabo vreme žal ne ponuja dosti drugega, razmišljam o tem, kaj mi prinaša nov delovni teden, hkrati pa se že veselim konca tedna. Prihodnji vikend po tihem načrtujem prvo letošnje potovanje z motorjem. V veselem pričakovanju se poraja neverjeten občutek. Komaj čakam, da spet sedem v sedlo, ko jaz in moj motor postaneva eno. Vožnja z motorjem mi prinaša posebne občutke radostne osvoboditve in me polni z neopisljivim občutkom izpolnjenosti.

Čeprav sam vozim varno, pa nikoli ne vem, kako mi bo naklonjena usoda, saj cesta vedno predstavlja tveganje, predvsem zaradi nekaterih, ki s svojo nevarno vožnjo postavljajo na kocko svoje in tuja žviljenja. Najpomembnejše ni biti najhitrejši, najdrznejši, ampak, da se vrnemo varno domov, k svoji družini.

Na cesto grem vedno pripravljen in s pozitivnim odnosom. Ko bi razmišljal le o tem kaj in kje me utegne pričakati neprilika, bi obsedel doma in dopuščal, da življenje teče mimo mene. Vožnja z motorjem me osvobodi spon vsakdanjosti in odžene slabe misli. Vožnja motorja je strast, ki zahteva znanje, izkušnje in presojo, kjer impulzivnost in divji temperament nista dobrodošla.

Hvaležen in vesel sem, da imam to možnost. Obožujem, ko me na motorju preplavi ta nepopisni občutek radosti in notranje osvoboditve. Veselim se trenutka.

Continue Reading

Trening varne vožnje na avtocestni bazi Postojna 2019

Letošnja zima je bila glede na pretekle precej mila in kratka. Motoristi smo imeli zelo malo »zimskega spanca«. Sam sem v letu 2018 motoristično sezono zaključil 1.decembra in na motor prvič sedel že 22.februarja, saj so se temperature nagibale proti dvajsetici. Topli, lepi dnevi so se hitro končali, saj smo imeli vmes še zelo hladna jutra in kakšen centimeter snega. Proti koncu marca pa je za vikende že precej brnelo na cestah, zato je Agencija za varnost prometa kaj hitro pričela opozarjati na ponovno prisotnost motoristov, saj se čez zimo nanje nekoliko pozabi.

Zadnja leta je vse več delavnic varne vožnje za motoriste in tudi letos je tako. Vsak pomladni vikend, nekje v Sloveniji poteka preventivno motoristično izobraževanje, s poudarkom na varnosti in osvežitvi znanja. Na avtocestni bazi Postojna  je DARS za letošnje leto pripravil kar nekaj terminov, ki so se hitro zapolnili. Prijavilo se je veliko »starih mačkov« motoristov, ki so trening varne vožnje že obiskali v preteklih letih in se radi vračajo, saj je delovno okolje zelo prijetno in team, ki poskrbi za dobro praktično in teoretično izobraževanje, je odličen.

Program je sestavljen iz praktičnega dela na poligonu, prve pomoči, teoretičnega dela, praktičnega dela z gasilci in kot novost je AVP pripeljala nov simulator Skidbike, ki omogoča preizkuse motorne vožnje v določenih situacijah, brez posledic. V tujini je ta simulator že zelo uveljavljen in upam, da ta ni zadnji in jih bo pri nas če več v uporabi.

Skidbike upravlja inštruktor na daljavo in lahko tudi izključi zavorni sistem ABS, dvigne zadnje ali prvo kolo, s čimer vidimo kako smo šibki, ko nimamo pravega oprijema s cestiščem, prepozno zaviramo ipd.

Letos sem obiskal prvi termin delavnice na DARS-ovi bazi in glede na pretekla tri leta, ko sem ga obiskal v maju, je bilo tokratno starostno povprečje okoli 50 let. Med vsemi udeleženci ni bilo niti enega športnega motorja »cestaka«. Seveda, to ni bila zadnja delavnica in na koledarju je rezerviranih še nekaj terminov.

Prednost take delavnice, kot jo organizirajo pri DARS-u je, da se oblikuje več skupin po pet motoristov in se vadi ena na ena. Inštruktor, policist se lahko osredotočeno posveti vsakemu posamezniku in pokaže na napake, pomanjkljivosti in na tehnike za izboljšanje. Tudi število ponovitev ni omejeno, s čimer lahko vsak vajo večkrat ponovi brez zadržka. Zavedati se moramo, da smo motoristi na cesti med najbolj ogroženimi in ranljivimi udeleženci, saj motorji dosežejo visoke hitrosti in nimamo toliko oklepa ali varnostnih sistemov kot v avtomobilu.

Želel bi se zahvaliti vsem organizatorjem, zaposleni trojici na DARS-u, policistoma iz PPP Koper, članu medicinske pomoči Postojna, gasilcem in Javni agenciji za promet (AVP).

MOTORISTI ne pozabite,  »Motor moramo upravljati MI in NE on nas«

Continue Reading

Začenja se prvi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov


  • V ponedeljek, 18. marca 2019, se začenja prvi del nacionalne preventivne akcije motoristi, ki po potekala pod okriljem Agencije za varnost prometa in v sodelovanju s policijo, ki bo v času akcije izvajala poostren nadzor. Cilj akcije, ki bo trajala do 31. marca, je opozoriti motoriste, naj ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa na strpno in preudarno vožnjo ter na dodatno previdnost na cesti.

Z lepšimi dnevi in pomladjo so se na ceste vrnili tudi motoristi, ki bodo vse do jeseni pogosti udeleženci v cestnem prometu. Zato je na cestah potrebna še dodatna pazljivost in spremljanje prometa, saj so motoristi, zaradi ozke silhuete, slabše vidni in se nam lahko v ogledalih hitro “izmuznejo”. Že širina svinčnika v iztegnjeni roki lahko popolnoma zakrije motorista, oddaljenega 30 metrov.

Na drugi strani pa morajo motoristi in mopedisti še dodatno poskrbeti za svojo varnost in uporabljati zaščitno opremo in čelado, prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti, oziroma upoštevati omejitev hitrosti. Pri tem naj ti nosijo svetla odsevna oblačila in imajo vedno prižgane luči, ker pa je spomladi asfaltna površina hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, vozišča so še polna udarnih jam in peska od zime, pa tudi sposobnost obvladovanja motorja v nekaj mesecih nekoliko upade, je priporočljivo pred daljšo vožnjo osvežiti spomin s krajšo kondicijsko vožnjo.

Lani po številu smrtnih žrtev izstopal september
Prometne nesreče voznikov enoslednih motornih vozil se večinoma pripetijo v toplih mesecih oz. v času motoristične sezone med aprilom in oktobrom. V letu 2018 se je na slovenskih cestah pripetilo 941 prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil, to je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Od tega je bilo 18 smrtnih žrtev, 16 motoristov in 2 mopedista, kar je 38 odstotkov manj kot v letu poprej. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Najbolj izpostavljena starostna kategorija v preteklem letu so bili vozniki med 45 in 54 leti. V letu 2018 je po številu smrtnih žrtev predvsem izstopal mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018.

Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi je navedel, da je bila lani prometna varnost voznikov motornih koles ena boljših v zadnjih letih. V primerjavi z letom 2017 je bilo v letu 2018 manj prometnih nesreč, mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih motoristov: »Vožnja z motorjem je bistveno bolj dinamična, premiki so lahko hitrejši in nenadni, zato motoriste lažje spregledamo in jim vozniki pogosto odvzamejo prednost, kar lahko pripelje do zelo hudih posledic.«

Tudi med motoristi najpogostejši vzrok prometnih nesreč neprilagojena hitrost
Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil v zadnjem 5-letnem obdobju, je neprilagojena hitrost in to v kar 46 %, sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje z 20 %. Težavo predstavlja tudi alkohol, saj so vozniki enoslednih motornih vozil lani pod vplivom alkohola povzročili kar 103 prometne nesreče (8 % več kot leto poprej), od tega sta bili 2 smrtni žrtvi (3 manj kot leto poprej).

Analize, ki jih je pripravila Agencija za varnost prometa, so pokazale, da motoristi delajo številne napake v prometu, ki niso povezane zgolj z neprilagojeno hitrostjo. V zadnjih letih se veliko število prometnih nesreč motoristov s smrtnim izidom zgodi v prvem letu oz. prvih treh letih po opravljenem izpitu, torej med tistimi, ki v svet prometa šele vstopajo ali pa so vanj vstopili pred kratkim. Od lanskega leta dalje je zato obvezno opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov med motoristi, četudi so podoben program že opravili za osebno vozilo.

Mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa, je poudaril: »Bodimo strpni eden do drugega. Bodimo previdni. Nesreča ne sprašuje, kdo je kriv. Po njej iskati krivca pa je prepozno.« Dodal je še, da bodo v agenciji nadaljevali raziskovanje prometnih nesreč in dejavnikov prometnih nesreč za motoriste in identificirali nevarna mesta oziroma mesta z visoko stopnjo prometnih nesreč. Hkrati pa so v agenciji, da bi motoriste še dodatno ozavestili in jih spodbujali k izboljšanju svojih voznih sposobnosti, kupili najnovejšo napravo Skidbike, ki omogoča motoristom, da v varnem okolju preizkusijo njihove sposobnosti in boljše razumevanje obnašanja motorja.

Leopold Pungerčar, predsednik ZMKS je ob začetku motoristične sezone poudaril:« Nekateri motoristi mislijo, da obvladajo svoje motorno kolo in da se jim nič ne more zgoditi. Prav taki motoristi so potem najbolj pogoste žrtve prometnih nesreč. Zato pozivamo vse deležnike v prometu, da na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo (čiščenje peska in listja ter dobro vzdrževanje cest), motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom.«

Preventivne aktivnosti za večjo varnost motoristov
V času akcije bo Agencija organizirala številna brezplačna preventivna srečanja za motoriste z izobraževalno vsebino in s poudarkom na pridobivanju praktičnega znanja. Agencija vabi vse motoriste, da se udeležijo brezplačnih preventivnih dogodkov, saj so resnično koristni pri pripravi na motoristično sezono in pridobivanju dodatnih izkušenj. (vir: AVP)

Continue Reading

Nasveti za večjo varnost motoristov

  • Vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo predvsem izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti! 

To velja še zlasti spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. 

Prav tako svetujemo voznikom drugih vozil (osebnih in in tovornih avtomobilov), naj vozijo previdno, pri čemer naj bodo pozorni tudi na motoriste. 

Spomladi se po ‘zimskem spanju’ na ceste vrnejo motoristi. Najbolj neučakani sedejo na motor ob prvih sončnih žarkih, ko razmere na cesti še zdaleč niso idealne. “Da bi bila motoristična sezona prijetna in varna, se morate nanjo ustrezno pripraviti. Nikar ne preskočite priprav!” opozarja tudi Rok Mihelčič, inštruktor vožnje z motornimi kolesi na Policijski akademiji. 

Voznikom motornih koles in mopedov zato svetujemo, da se udeležite predavanj in brezplačnih preventivnih delavnic, ki jih organiziramo policisti skupaj s predstavniki drugih organizacij na vaših območjih.

  • Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
  • Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado.Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
  • Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
  • Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih.
  • Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki(nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.
  • Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet.
  • Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
  • Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
  • Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesekrazlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
  • Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 – 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več.
  • Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
  • Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro postane vaša zadnja vožnja. (vir:policija.si)
Continue Reading

V pričakovanju nove motoristične sezone

No, pa sem si po dolgem času spet vzel nekaj trenutkov za svojo motoristično strast. Čeprav je zimski čas, se že spogledujem s prihajajočo sezono in izbiram destinacije za nove izlete. Nove motoristične rokavice že čakajo na prvo vožnjo, vijolična vinjeta prav tako, posodobljene fluorescentne nalepke so pripravljene za polepitev in nova močnejša hupa je nekje na poti proti Sloveniji. Pred dnevi so nekateri zagrizeni motoristi lepo izkoristili toplo, lepo vreme za sobotni izlet. Sam bom take izzive raje prestavil na kasnejši čas, počakal mesec, dva, da se asfalt ogreje in da se iz cest spereta sol in pesek.

Med letošnjimi izleti bo eden od njih zagotovo ponovitev lanskoletnega solo izleta v Lago di Garda, le da bo tokrat v številčni motoristični zasedbi OZ Bikersov in naj bi predstavljal otvoritev sezone. Mamljive destinacije med katerimi se odločam pa so še  jez Koelnbrein, Toscana, zloglasni objekt 505 v BIH, morda Albanija in zagotovo bo še nekaj drugih mamljivih poti, ki mi še niso prišle na misel pa upam, da mi bodo. Za sanje je zdaj pravi čas, realno pa se vse želje letos zagotovo ne bodo izšle, nekaj bo ostalo na zalogi za prihodnje leto.

Seveda se ne sme pozabiti na svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, zato se bom tudi letos vsaj enkrat udeležil tečaja varne vožnje in s tem osvežil spomin prve pomoči, praktičnega dela in teorije predpisov. Letos se bom že tretje leto udejstoval tečaja varne vožnje v Postojni, kjer DARS, PPP Koper, ZD Postojna, gasilci in Agencija za varnost prometa organizirajo tečaj za motoriste. Vedno se z veseljem vračam, zato že nestrpno pričakujem datum tečaja, da si ga zabeležim v svoj koledar, saj to organizirajo pravi, strokovno podkovani ljudje. Vsi izvajalci programov delajo s srcem in dušo, tam se občuti, da nismo le številke za statistiko. Želijo, da od tistega dne odnesemo čim več koristnih informacij in, da se opravi čim več praktičnega dela.

Naj nova motoristična sezona prinese precej zanimivih izletov in varnih kilometrov brez nesreč. Ponavadi je največ nesreč v začetku sezone, saj smo po dolgem zimskem spancu vsi nekoliko iz prakse in motoristične sposobnosti so zakrnele. Če bomo želeli zmanjšati število nesreč in nesreč s smrtnimi izidi,  je potrebno najprej spremeniti miselnost vseh voznikov in izboljšati kulturo vožnje, ki je že nekaj časa precej na psu. Sezono je potrebno začeti po pameti, obiskati kakšen poligon, obnoviti vaje zaviranja, izogib oviram, vožnjo med stožci ipd. Marsikdo med nami si sam pri sebi misli, kaj mu je treba tega, da zna voziti in, da so to same neumnosti. Upam, da bo takih razmišljanj čim manj in se bo z leti statistika obrnila na bolje.

Continue Reading

Motoristične JEANS hlače za vsako priložnost.

 

Podjetje Leny d.o.o. deluje od leta 1986. Že od vsega začetka so specializirani za izdelovanje hlač. Od začetka so izdelovali otroške, kasneje pa se preusmerili na moške in ženske hlače. Vseskozi so izpopolnjevali strojni park in imeli eni izmed prvih proizvajalcev izdelavo krojev v tehniki CAD/CAM.

Vsa leta so sodelovali z priznanimi izdelovalci metraže in tehničnih tekstilov tako, da so izdelali model hlač za motoriste. Njihov model je primeren za spomladanski, poletni, jesenski čas ko je motoristom vreme naklonjeno z lepim ali manj lepim vremenom. Hlače so namenjene panoramskim vožnjam, za vožnjo v službo in iz nje, izletniškim obiskom mest ali pa jih enostavno oblečete, ko si zaželite spiti kavo z kolegi. V nasprotju z klasičnimi usnjenimi ali goretex hlačami so jeans moto hlače zračne, udobne in vseeno nudijo določeno zaščito pri morebitnem padcu.

– izdelane so iz jeansa, ki vsebuje elastan; tako, da so hlače zelo prijetne za vožnjo ( ne zategujejo)

– zaščitna Cordura je delno elastična ( izdelek je proizvod nemškega izdelovalca, za katerega imamo vse certifikate)

– možnost količine Cordure, in s tem modela ( V1,V2,V3) ki je odvisna od potreb in načina vožnje stranke je opisana na strani: https://www.leny.eu/moto/

– prednost njihovih izdelkov je tudi v tem, da lahko vsaki stranki hlače prilagodimo ( v mejah mogočega/ drugače je bolj smiselna izdelava po meri)

– dodajo lahko žepe za kolčne ščitnike, trakove na hlačnicah proti pihanju pod škornji ipd

 

Continue Reading

15 sekund

 

Tokratna nedelja je postregla z lepim izletom v Motovun. Prevozil sem  nekaj novih, neznanih cest in prečkal kraje, ki so po nekem čudežu ostali nedotaknjeni. Na pot sem se s pomočjo navigacije odpravil dopoldne nekje okoli 10. ure. Odkljukal sem vse hitre in plačljive ceste. Po hitrem izračunu navigacije me je čakalo 124 kilometrov prijetno vijugastih cest. Za čuda je bila stara cesta še prazna, osamljena in to kljub lepemu jutru. Užival sem v ovinkih Planine, Črnega Kala, Kubeda vse do mejnega prehoda Sočerga.

Pred Buzetom sem zavil skrajno desno proti Škuljari, Žonti in po nekaj 10 kilometrih prišel do glavne ceste v Oprtalj. Lepa, široka cesta se vije ob reki Mirni vse do Motovuna, a na ljubo gradbincem sem bil prisiljen narediti obvoz, saj so cesto na Motovun popolnoma zaprli. Prijetna pot se je vila po ovinkih skozi več malih vasic in  naselij kot so Žudetiči, Vižinada, Piškovica, Brkač.

Motovun je manjše mestece na severozahodu Istre, 21 km jugozahodno od Buj z okoli tisoč prebivalci. Mestece stoji na vrhu 277 m visoke strme vzpetine, ki prevladuje nad dolino reke Mirne. V okolici so vinogradi, sadovnjaki in oljčni nasadi. Motovun je priznana izletniška točka. Čedalje bolj je poznan tudi po letnem filmskem festivalu, ki ga je leta 1999 na noge postavil hrvaški filmski režiser Rajko Grlić.

Motovun se je razvil na mestu nekdanje prazgodovinske utrdbe. V 10. in 11. stoletju so kraju gospodovali poreški škofje in patriarhi iz Ogleja, od leta 1278 pa je bil kraj v posesti Beneške republike.

Najstarejši del mestnega jedra je obzidan z dobro ohranjenim obzidjem iz 13. in 14. stoletja, ki danes služi kot sprehajališče, s katerega je lep razgled na okolico. Na južnem in vzhodnem pobočju hriba sta se razvili dve predmestji. Vsi trije deli so povezani v enotno mesto s sestavom utrdb in obzidij. Na glavnem mestnem trgu stoji trdnjava – zvonik iz 13. stoletja. Ob trdnjavi je baročna cerkev svetega Stjepana zgrajena leta 1614 na mestu starejše cerkve po načrtih beneškega arhitekta Paladia. Nekoč, v pozni antiki je tu stala starokrščanska bazilika, ki je bila večja od današnje. Nasproti cerkve leži Komunalna palača, grajena v 12. stoletju, razširjena in obnovljena v 16. in 17. stoletju. Renesančna loggia je iz 17. stoletja. Večina ostalih stavb je iz 16. in 17. stoletja.

Mesto leži ob nekdanji železniški progi Porečanki oz. Parenzani,  ki je Motovun na zahodu dobro povezovala s Porečem, na severu pa s Slovenijo in Trstom. Kolodvor je ohranjen in leži pod gričem na katerem stoji stari del mesta neposredno pred vhodom v Motovunski tunel.

Na sprehodu po Motovunu sem si še privoščil kosilo in degustiral domače Istrske dobrote. Cene niso pretirano visoke in vse je bilo slastno. Lepo vreme me je gnalo naprej, še do Grožnjana, ki je manjše, starejše, slikovito naselje v osrednjem delu Istre na Hrvaškem. Leži na vzpetini, na desnem bregu reke Mirne, okoli 12 km jugovzhodno od Buj in 15 km od Novigrada.  Grožnjan je ena od občin, kjer živi avtohtona slovenska manjšina v Istri.

Grožnjan je danes poznan kot »mesto umetnikov«. Med izvajanjem projekta revitalizacije so številne zapuščene hiše preuredili v slikarske ateljeje, galerije in druge objekte namenjene kulturni dejavnosti. Tako se v Grožnjanu nahaja dvajset galerij in umetniških ateljejev, poletna mednarodna filmska šola ter Mednarodni kulturni center hrvaške glasbene mladine. V poletnem času je tu sproščeno, čarobno, ustvarjalno vzdušje.  Prireditve, koncerti, priznani umetniki, kamnite ulice, galerije in zanimivi lokali vabijo na čudovit izlet odet v opojne mediteranske vonjave.

V daljavi sem mimogrede opazil, da se nad Trstom zbirajo črni oblaki in da obstaja verjetnost, da me bo dobil dež. Načrtovani sladoled v Portorožu je padel v vodo. Zaradi nevihtnih oblakov sem se prav na hitro odločil, da jo mahnem takoj proti domu, direktno v gnečo, po natrpani avtocesti, da bi čim prej dosegel domače dvorišče. Po nekaj kilometrih so se nad mano znesli grdi, črni oblaki, ulilo se je tako silovito, da se je promet skoraj zaustavil, jaz pa sem bil v 15 sekundah popolnoma moker. Znašel sem se v nemogočem položaju, ko se nikjer nisem mogel ustaviti in obleči  dežnih oblačil, po meni se je zlival dež, kot bi me polivali z ogromnimi škafi vode. Sicer pa se je vse zgodilo tako hitro in silovito, da se tega tako ali tako v danem trenutku ne bi dalo preprečiti. Izvoz Kastelec me je rešil iz obupne zagate, odločno sem zapustil avtocesto in poiskal zatočišče pod nadvozom Črnega Kala, kjer je že vedril motorist, mladi mož pa je pa menjal pnevmatiko na avtomobilu. Temperatura se je v 15 minutah prepolovila na 14*C.  Minilo je vsaj pol ure preden je šla nevihta mimo. Pošteno je zeblo, kljub temu, da sem si dal čez premočena poletna oblačila dežjaka. Med čakanjem sem sanjaril o suhih in toplih oblačilih, od katerih me je ločevalo približno 100 kilometrov vožnje. Hvaležno sem stiskal ogrevane ročke na motorju, res sem bil hvaležen za to toploto.

Povsem očitno je, da sem sprejel impulzivno, nepretehtano odločitev. V želji, da bi čim prej prišel domov in se izognil najhujšemu, sem se zagnal po avtocesti naravnost v najhujšo nevihto, kar sem jih doživel  v svoji motoristični karieri. Ko bi le ubogal svoj načrt in skočil še do Portoroža na sladoled, pa bi domov prišel popolnoma suh in s sladkim ustnicami.

Ob prihodu domov sem z muko spravil iz sebe vsa mokra, na kožo zalepljena oblačila, skočil pod vroč tuš, spil dva, tri »ta kratke« in na hladen poletni dan, 8.julija, zakuril kamin, da sem se takole do kosti premražen dodobra ogrel ob ognju. Konec dober, vse dobro. Izlet in lepi kraji so kljub temu ostali v lepem spominu. Nevihte bodo še presenečale, le upam, da ne prepogosto, upam pa tudi, da bom v neki prihodnji podobni situaciji znal ravnati bolj preudarno, z več intuicije in da ne bom dopustil, da panika odloča namesto mene.

Continue Reading

Na pravi espresso in pizzo v Gradež (Grado)

 

Na sobotno jutro sem razpiral krmežljave oči in v meni se je hipoma prebudila želja po pravem italijanskem espressu in po dobri pizzi. Pri nas je dosti barov, a dobre kave ne dobiš povsod. Pot sem si začrtal skozi Vrhniko, Kalce, Podkraj, ovinkasti Col do Ajdovščine in naprej po stari cesti Gorice. Na italijanski strani pa zapeljal skozi Molamatto, Redipuglia mimo Monfalcone, Rondon, mimo kanala Soče, kjer se izliva v morje, nadaljeval skozi Terranovo, nacionalni park Valle Cavanata in nato prispel do svojega cilja, Gradeža, ki je v tem času že počitniško obarvan, vendar miren in prijeten obmorski kraj, kjer zlahka pozabiš na naglico in vsakdanje sitnosti.

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune (Laguna di Grado).  Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

S seboj sem vzel lahka oblačila, v katera sem se preoblekel takoj, ko se motor parkiral, saj me je že izučilo, da v teh vročih dneh ne prideš nikamor s težko motoristično opremo, sploh se pa ne moreš sprehajati. Prehodil sem 12 kilometrov in videl zanimive zgodovinske arhitekture.

V strogem centru stoji zanimiva cerkev Basilica di Sant’ Eufemia. Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Na južnem delu Gradeža so same peščene, lepo urejene, čiste, dobro varovane in z ležalniki ter senčniki opremljene plaže, kjer je za vstop potrebno plačati. Dnevna vstopnina za odraslega je 2€, za otroke do 12. let pa 1€. Cena najemna ležalnika in senčnika je odvisna od pozicije – dražje so seveda tiste v prvi vrsti ob morju.

Tako sem prišel do pravega espressa, pizze in 0,4 l točenega piva za katerega sem odštel vrtoglavih 5€. Vedno znova me v Italiji preseneti tudi cena pogrinjka 1,5 €. Glede na to, da do Gradeža ni veliko kilometrov, si lahko kar hitro pričaraš lep in prijeten enodnevni izlet.

Nazaj grede sem jo ubral po cesti, ki je speljana po izredno zanimivem, dolgem nasipu čez celo Gredeško laguno, kjer dobiš krasen občutek, ko se takole zapelješ čez morje.  Od tam dalje sem izbiral druge ceste, ki so vodile skozi simpatične, manjše kraj vse do kraja Vilesse, ko sem se vrnil na svojo staro pot, po kateri sem prvotno prišel. Ves čas sem vozil samo po starih, regionalnih cestah, v sproščenem duhu prevozil 240 kilometrov, za kar sem  potreboval okoli štiri ure.

Continue Reading
1 2 3 5