Veter v laseh še zadnjič

 

Mesec Oktober je v izteku, poslavlja se tudi »babje poletje« ali »indijansko poletje«, kakor kdo imenuje to dobrodošlo, nenadejano pozno jesensko izobilje sonca in toplote. Pa sem oblačnemu dnevu navkljub, letos še zadnjikrat sedel na motor v tej iztekajoči se sezoni 2017.

Za 21 Oktober je nenavadno toplo, česar tega ni za precenjevati, saj se v roku nekaj ur ohladi za samo par stopinj, ki jih na motorju preklemano dobro začutiš. Torej, primerna oprema in topla oblačila na zalogo.

Pa sem naložil še svojo boljšo polovico in zapeljala sva se na Krk. Žal je bila napoved za te kraje vseeno malo lepša, midva pa sva imela celo pot oblačno, s temperaturami med 12°C in 17°C. Napovedanih 20°C sva pogrešala. Ob tem letnem času vsaka stopinja šteje. Na poti sva srečala še nekaj malega nadobudnih slovenskih motoristov, ki so verjetno ravno tako, kot midva,  še zadnjikrat v sezoni zapeljali na lepše svoje dvokolesne konjiče .

Danes sem dodal dodatnih 362 kilometrov na že prevoženih 17.388 kilometrov in s tem letos prevozil kar lepih 17.749 kilometrov. Zaradi opravljene kilometraže sem v  letošnji sezoni kar dvakrat obiskal servis in enkrat zamenjal pnevmatike. Res si ne predstavljam, da bi vozil z obrabljenimi, kot nekateri motoristi, ki sem jih srečal na nekaterih svojih poteh. Dobre gume za dober oprijem in dobre zavore so ključnega pomena pri vseh vozilih, pri motorju pa sploh.

Letos sem obiskal veliko novih krajev, kdaj pa kdaj v enem dnevu prevozil kar preveč kilometrov in prvič od kar sem motorist, me je namočilo do gat in da sem iz škornjev zlival vodo. Tisto soboto naju je nenadno, vztrajno in močno deževje spremljalo najmanj dve uri. V celi sezoni sem, sva in smo doživeli veliko lepih trenutkov, ki si jih bom zapomnil za vse čase. Kadar sem na motorju, se mi odpre nov svet in okolico sprejemam drugače kot v avtomobilu. Res, da smo motoristi in motoristke na motorju bolj ranljiva kategorija, a kljub temu, če voziš z glavo, po pameti in pozorno spremljaš vse druge v prometu, bi moral vsak motorist, motoristka zaključiti sezono čil in zdrav in v enem kosu. Potrebne je res tudi nekaj sreče,  saj vemo, da je potniki na Titaniku niso imeli. Med vozniki avtomobilov in motorjev se še vedno najde kakšen odstotek  “norcev”, ki brezglavo, neodgovorno drvijo in včasih celo brez prave zaščitne opreme. Število motoristov se zadnja leta zelo povečuje. Upam, da bo vsako leto več zavedanja glede varnosti in manj smrtnih žrtev na cestah.

Na mojih motorističnih izletih je tudi letos šel južni veter, saj sem letos ponovno potoval po bivši jugi. Vedno znova najdem neke zanimive poti v nove kraje in srečam zelo gostoljubne, prijazne ljudi navkljub ponekod skromnim razmeram. Na tej poti me vedno spremljajo ugodne cene, dobra nastanitev in postrežba ter neokrnjene naravne lepote. Za pot po bivši jugi sem si vzel šest dni in dnevno prevozil okoli 280 kilometrov. Letos sem imel veliko enodnevnih in vikend izletov, saj si zaradi poslovnih obveznosti težko privoščim odsotnosti med tednom. Med zanimive enodnevne izlete lahko štejem Großglockner, po naše Veliki Klek, visok 3.798 mtr, ki mi je postregel s prekrasnim vremenom in prazno cesto, saj sem do vrha srečal le dva motorista in eno osebno vozilo. Razlog za prazno cesto je tičal v vremenski napovedi, ker so za tisti dan napovedovali sam dež. Zaradi neučakanosti sem se tisto jutri zbudil že ob 4ih zjutraj, res je deževalo kot iz škafa. Čez dobro uro mi je zvonila budilka, o dežju pa ni bilo več ne duha ne sluha. O njem je pričala le še mokra cesta. Zato sem se hitro uredil, opremil in odpravil na pot. Izkazala se je kot pravilna, odlična odločitev in še danes se mi smeji, ko pogledam video posnetek tiste vožnje, polne užitkov in čudovitih vtisov. Včasih je pač dobro reskirati.

Drug zanimiv poletni izlet je bil čez prelaz Passo Stelvio v Italiji, ki sem ga prevozil iz vseh treh smeri in to v enem dnevu. Proti Stelviu sem jo ubral čez avstrijski Villach, Spittal in Lienz, nato čez italijanski Brunico, Bolzano in Merano, kjer so številni in veliki nasadi jablan, zato se je to dolina jabolk. Še danes ne vem od kje sem imel tisti dan toliko energije in volje, da sem lahko prevozil kar 960 kilometrov v enem samem kosu. S seboj sem imel veliko količino vode, energijske hrane in na vsaki dve uri sem si privoščil nekaj minut za počitek. V prvotnem načrtu je bila nočitev v Bormiu, a kaj me je gnalo tisti dan, mi še danes ni jasno. Zaradi prevelikega prometa čez prelaz Stelvio nisem prav nič užival, saj sem moral ves čas paziti na kolesarje, prehitre motoriste, avtomobiliste in celo avto dome. Avstrijski Großglockner mi je resnično postregel z veliko večjo mero užitka.

Bolj ko rineš po  serpentinasti cesti, vsekano v goro proti 2.757 mtr visokemu vrhu, manj je bankin. Vročina iz doline se počasi pretaplja v hlad. Na vrhu sem jo mahnil v dolino na drugo stran, proti italijanskemu Bormiu, po izredno lepi cesti, precej bolj položni, kot na oni stran, z lepimi panoramskimi vedutami na poti. V Bormiu sem se odločil, da spal ne bom, ker me je razganjalo od želje po raziskovanju. Zato sem se vrnil po isti cesti in jo pod vrhom Stelvio mahnil še proti Švici. Zanimiv cestni odcep tam v gori, ki sem ga želel raziskati. Nekaj ceste proti dolini v Švici sem prevozil, obrnil in se vrnil na Stelvio, od tam pa spet dol v dolino jabolk in po isti poti nazaj proti domu, z rednimi, pogostimi postanki. Za pot tja in nazaj, z vsemi številnimi, kratkimi postanki, sem porabil 13 ur. Zanimiv, vzdržljivostni izlet, čeprav prvotno ni bil zamišljen tako.

Med enodnevnimi izleti so tu Hrvaški nacionalni park  RT Kamenjak, Pula oziroma kar  precejšen del hrvaške Istre, Mangart, Bovec, Predel, Idrija, večji del zahodne Slovenije, Logarska dolina, Avstrijska Koroška in še mnogo drugih krajev po Sloveniji in izven.

S prijatelji iz Obrtno-zborničnega motorističnega kluba Bikersi Maribor smo za vikend prevozili Blatno jezero na Madžarskem in okusili precej dobre hrane. Upam, da bomo v novi sezoni našli kaj več časa za skupne obiske lepih destinacij, ki jih v Sloveniji in bližnji okolici pri sosedih ne primanjkuje.

Čez zimo me zdaj čaka nekaj dela, da napišem kakšen krajši povzetek omenjenih izletov in naredim še kakšen nov načrt za prihajajočo motoristično sezono. Že zdaj priznam, da me vleče na jug čez Albanijo, vse do Grčije. Tu je še neizpolnjeno potovanje po Korziki ali Sardiniji, ki mi je letos zaradi dogovorov z nepravimi ljudmi v zadnjem hipu propadlo. Na koncu pravzaprav brez posebnega obžalovanja,  z zavedanjem, da se vse vedno zgodi z nekim pravim razlogom. Ta izlet vsekakor še pride na vrsto.

Vsem ljubiteljem motornih koles in vsem tistim, ki boste to še postali,  želim veliko varnih kilometrov in vzajemnega spoštovanja med vsemi udeleženci v prometu.

Želim vam prijetno zimovanje.

You may also like

Leave a Reply