Varna vožnja v sodelovanju s Policijo, ZD Postojna in DARSom.

 

Dne 13. maja se udeležil usposabljanja in treninga varne vožnje. Dogodek so pripravili prometna policija Koper, ZD Postojna in DARS. Vse skupaj je potekalo na Darsovi avtocestni bazi v Postojni, kjer se nas je zbralo 30 motoristov.

Razdeljeni smo bili v tri skupine in krožili med prvo pomočjo, teoretičnim in praktičnim delom, ki se je izvajal na štirih različnih poligonih.

Pri prvi pomoči smo obnovili znanje oživljanja, uporabo defibrilatorja, kako pomagati ponesrečencu v različnih okoliščinah, kakšne so lahko poškodbe pri motorističnih nesrečah itd. Vsak udeleženec ja lahko preizkusil oživljanje, vse skupaj pa je spremljala in vodila izkušena medicinska delavka Erika iz urgentne službe ZD Postojna.

Po prvem izobraževanju prve pomoči smo se preselili na zunanje površine, kjer so policaji iz prometne policije Koper pripravili štiri različne poligone. Prva vaja za ogrevanje je bila vožnja med stožci, kjer smo nekoliko ogreli gume, dobili občutek za manevriranje s krmilom za varno nadaljevanje treninga. Vse skupaj je nadobudno spremljal policist in vsakega kandidata popravil, če je bilo to potrebno ali podal samo nasvet za izboljšanje vaje. Drugo vajo smo opravljali v kvadratu, kjer se je izvajala osmica, najprej samostojno in nato s pomočjo policista, saj nam je ta sproti nakazoval kam je potrebno usmeriti svoj pogled in krmilo za čim lažjo in varno izpeljavo vaje. Tretja vaja je temeljila na izogibanju oviri brez zaviranja, zaviranjem s prvo zavoro, zadnjo zavoro in na koncu še z obema zavorama. Tu smo lahko kaj hitro videli, kako je važen pogled naprej in pravilna uporaba zavor, kljub sodobnemu sistemu ABS. Pri zadnji, četrti vaji smo vozili v krogu z drugo prestavo. Krogi so bili trije in začeli smo v zunanjim, ki je bil največji in vsak notranji ožji, težji za prevozit. V praktičnem delu bi pohvalil policiste za trud, za njihovo budno oko, saj so nas ves čas spremljali, popravljali in delili svoje izkušnje iz prakse. Prednost takega tečaja je, da se ti lahko oseba popolnoma posveti, saj smo bili v posamezni skupini le trije ali štirje motoristi.

Zadnje čase marsikdo pripravi trening varne vožnje, a so nekaterim bolj važne številke, saj prihaja na dogodek od 300 do 600 motoristov. Glede na to, da je inštruktorjev vedno premalo v primerjavi s številčnostjo udeležencev, si lahko predstavljate kako in koliko se lahko ti inštruktorji posvetijo posamezniku.

Po zaključku praktičnega dela smo se za nekaj časa preselili v učilnico, kjer nam je policist Klemen z 20 letnimi izkušnjami na motorju pripravil predavanje. Predstavil nam je pravi položaj na motorju, pomen varne vožnje po cestišču, varnostno opremo, pnevmatike, tehnike vožnje, kako je važno spremljati promet pred nami, posledice prehitre vožnje, ukrepe v primeru nesreč in še mnogo drugih uporabnih stvari.

Vse skupaj od praktičnega dela prve pomoči, vaj na poligonu in teorije v učilnici je trajalo približno šest ur. Vsi udeleženci smo lahko v posameznih delih vsem, profesionalnim, izkušenim osebam zastavili vprašanja ali na poligonu brez omejitev ponavljali določeno vajo.

Za “nagrado” smo se za konec v spremstvu policije odpeljali še na skupinsko relacijsko vožnjo, ki je potekala od Postojne čez Planino na Kalce in od tam proti Idriji. V Godoviču smo zavili levo proti Črnemu Vrhu, pot nadaljevali po ovinkastem Colu, zavili proti Podkraju in ponovno pripeljali v Kalce, se vračali čez Planino in zaključili na Avtocestni bazi Postojna.

Takega usposabljanja bi se moral udeležiti vsak motorist najmanj enkrat letno, da bi obnovil znanje prve pomoči in varnega upravljanja motorja.  Vsak zna voziti 200 km/h po ravnini cesti, a vsak se pri taki hitrosti ne zna ustaviti ali pri nižjih hitrostih pravilno speljati ovinek, ne da bi ogrožal sebe in druge udeležence v prometu.  “Tudi za hitrim motoristom se nabere kolona!”

Znova bi se radi zahvalili vsem organizatorjem dogodka: prometni policiji Koper, ZD Postojna in DARSu za tako dobro organiziran dogodek. Upamo, da bo takšnih kvalitetnih dogodkov v prihodnosti še več, kjer naj bi se delalo na kvaliteti izvedenih tečajev varne vožnje in ne le na statistiki udeležencev.

This slideshow requires JavaScript.

Continue Reading

VARNOST NA CESTI IN ZIMSKO SPANJE, USODNA PAST ZA MOTORISTE!

 

 

Motoristični sezoni 2015, 2016 sta bili zelo radodarni glede lepih in suhih dni. Najbolj zagreti motoristi smo v tem času prevozili več kot 20.000 kilometrov, nekateri pa se žal niso vrnili domov. Po statistiki policije se je zgodilo 1.355 motorističnih nesreč, od tega 47 smrtnih, 304 s hujšimi telesnimi poškodbami in 705 z lažjimi. Točni vzroki nesreč niso znani.  Po vsej verjetnosti so možje v modrem v večini primerov zapisali “neprilagojena hitrost”, verjetno pa nikoli, da je krivo slabo cestišče. Za 791 povzročenih nesreč so po statističnih podatkih “krivi”  motoristi sami.

Motoristi lahko za svojo varnost naredimo največ sami. In sicer tako, da smo opremljeni z živimi barvami, prilagodimo hitrost vremenskim razmeram, letnemu času, cestišču, skozi naselja in predvidevamo obnašanje drugih udeležencev v prometu. Zagotovo vseh situacij ne moremo predvideti ali rešiti, v določenih situacijah je potrebno imeti tudi kanček sreče.

Vse več voznikov med vožnjo tipka sporočila, objavlja na socialnih omrežjih ali govori. Verjetno se ne zavedajo, da lahko že sekunda nepozornosti usodno vpliva na njih same in/ali na druge udeležence v prometu. Težko je razumeti zakaj se v 21.stoletju tako redko uporablja sistem Bluetooth, ki je v večini že vgrajen v vozila. V vseh tistih vozilih, kjer ga še ni, se ga lahko dokupi za nekaj deset evrov.

Voznika, voznico, ki tipka ali govori po telefonu vidimo od daleč, saj ta nekoliko vijuga po voznem pasu ali pa vozi prepočasi. V najhujših primerih lahko tak voznik-ca prevozi tudi rdečo luč ali prehod za pešce na katerem je že pešec ali kolesar.

V preteklih sezonah se je kar nekajkrat zgodilo, da sem na kakšni dvopasovnici pripeljal ob bok vozila in opazil voznika-co  klepetati po telefonu. Po nekaj trenutkih, ko me voznik-ca ni zaznal-a, sem s pritiskom na hupo nakazal svojo prisotnost. Nekateri so se  lepo nasmejali in nadaljevali s telefoniranjem, tipkanjem, drugi “kulturno” pokazali sredinca ali namerno zavili v levo in tretji, ki jih je zelo malo, končali z uporabo mobilnika.

Na cesti je vsak dan več vozil in med njimi vse več nestrpnih voznikov, ki ne poznajo nikakršnih manir. Nekateri brezglavo prehitevajo, vozijo prehitro skozi naselja in predore  ter izzivajo usodo drugih. Lahko bi jih poimenoval kar “morilci na štirih kolesih”. Nikakor ne zagovarjam motoristov! Priznam, da so tudi med motoristi norci, ki se požvižgajo na omejitve, kaj šele na varno vožnjo skozi naselja. Dejstvo je, da je na cestah ogromno        avtomobilov in vsak dan več voznikov, ki med vožnjo uporablja pametne telefone za tipkanje sporočil in se ne zavedajo, da je lahko samo en trenutek nepozornosti usoden za njih in/ali druge.

Odsotnost motoristov na cestah čez zimo privede k temu, da nas vozniki osebnih ali tovornih vozil enostavno odmislijo. Na začetku motoristične sezone je v primerjavi s kasnejšimi obdobji vedno več nesreč. K temu botruje zmanjšana pozornost drugih voznikov in nepripravljenost motoristov, ki se po šestih mesecih “zimskega spanja” ponovno zavihtijo na svojega konjička v želji po doživljanju občutkov, ki jih motor ponuja. Konec marca, v začetku aprila, torej po vsaki zimi, ostaja na cestah veliko peska. Zaradi nizkih temperatur v nočnem času je asfalt premrzel, gume imajo iz tega razloga precej slabši oprijem, zato je toliko večja verjetnost, da se zgodi nesreča.

Razne inštitucije za varnost naredijo premalo dobrega, saj na splošno ne spodbujajo ljudi k bolj varni in pametni vožnji. Potrebni bi bili preventivni ukrepi, več obvestil na nevarnosti in posledice, ki se lahko zgodijo vsakemu, ki govori po telefonu, vozi pod vplivom alkohola ali vozi prehitro. Pričakovali bi več preventivnega ozaveščanja vseh udeležencev v prometu ob začetku vsake motoristične sezone.  Ko se zgodi kakšna večja nesreča ali umre večje število ljudi, vsi mediji poročajo o tem kaj in zakaj se je zgodilo, analizirajo in premlevajo dejstva v vse smeri, a takrat je žal prepozno. V nesreči izgubljenih življenj ne moremo več obuditi.  Inštitucije za varnost in mediji bi morali z roko v roki skozi celo leto opozarjati voznike na nevarnosti. Samo visoke kazni žal ne doprinesejo k večji varnosti.

Če bomo želeli zmanjšati število nesreč in nesreč s smrtnimi izidi, je potrebno najprej spremeniti miselnost vseh voznikov in izboljšati kulturo vožnje, ki je že nekaj časa precej na psu.

Vsem motoristom in ne motoristom želim v letu 2017 čim več varnih kilometrov!

Continue Reading

Potovanje po jugu.

 

Tokratni izlet po bivši Jugoslaviji je postregel z dobrimi cestami, raznoliko pokrajino, mesti, prežetimi z revščino, kjer se ponekod še danes vidijo stare rane iz časa vojn, na nasprotnem koncu pa z veliko blišča. Ljudje so bili v vseh državah prijazni in dobri gostitelji. Nekaj napetosti se je občutilo na mejah med Hrvaško in Bosno ter Bosno in Črno goro, kjer policisti in cariniki namerno zadržujejo sosede na mejah. Sam na srečo nisem imel nikakršnih težav in sem lahko hitro nadaljeval pot.

Kot motorist sem užival v vseh ovinkih, ki jih ni primanjkovalo tako po notranjosti kot tudi ob morju. Kilometri so se kar seštevali in vsakodnevno se je številka na števcu povečala za 300 do 400 kilometrov. Juga je za motoriste poceni, v primerjavi s severom ali zahodom. Gorivo se je po poti gibalo okoli enega evra, bivanje od 12 – 30 evrov in hrana z žara od 4,5 – 6,5 evrov na porcijo s pivom.

Na jug bi se vsekakor še vrnil, a na koncu aprila ali v začetku maja, ko so temperature bolj prijetne in je na priljubljenih mestih manj turistov. Če bi imel še teden dni dopusta, bi pot nadaljeval proti Grčiji. A to bo trenutno ostalo v načrtu za naslednjo motoristično sezono. Sedaj moram najprej temeljito očistiti motor vseh ubitih insektov, se znebiti prahu od makadama in spisati svojo pot na “papir”. Za to bo potrebnih več ur pisanja in urejanja video posnetkov, a spomini se beležijo tudi na takšen način.

Continue Reading

Kako močan motor naj kupi začetnik?

 

Pri prvem nakupu motorja sem bil zelo pozoren glede moči, saj sem se zavedal, da ga zaradi neizkušenosti morda ne bom mogel ukrotiti ali obvladati. Kar nekaj dni in tednov sem se pogovarjal z izkušenimi motoristi, ki imajo za seboj že veliko kilometrov. Mnenja so bila deljena. Večina izkušenih motoristov mi je za prvi nakup priporočala manj močan motor, da bi pridobil občutek za cesto in motor, obenem pa spoznal tudi sebe na motorju.

Začetniku je lahko nakup motorja ali motoristične opreme preveliko breme. Na trgu je kup različnih motorjev in še več raznolike motoristične opreme. Jaz sem že v naprej vedel, da me hitri motorji ne zanimajo. Ogledoval sem si motorje razreda Enduro in Tour.

Priznam, da sem se najprej zapičil v rabljeno Hondo Hornet, a me je neudobno sedenje in veliko konjev kot začetnika odvrnilo. Kar nekaj neprespanih noči sem preživel ob prebiranju oglasov rabljenih motorjev na internetu. Po temeljitem premisleku sem se odločil za nakup novega motorja in v ožji izbor sem dal Enduro Hondo 750XA in Tour BMW F800GT. Danes, z nekaj več izkušnjami, lahko rečem, da sem gledal dva popolnoma različna motorja. Takrat sem izbral potovalni motor z 90 konji in še danes mi ni žal. Motor ima tudi varnostna sistema: ABS in sistem proti spodrsavanju pogonskega kolesa, ki lahko v praksi rešuje tudi življenja. Poleg tega, da je varen, je še zelo udoben, saj ima prijeten sedalni položaj in komforten sedež, sploh za daljša potovanja. Najdaljša pot, ki sem jo prevozil v enem dnevu je bila dolga 640 kilometrov (70 odstotkov regionalne ceste in 30 odstotkov avtoceste). Eden minus mojega prvega motorja je vetrna zaščita, ki je slaba.

Pri nabiranju začetniških motorističnih izkušenj sem z izbranim motorjem prevozil že varnih 16.000 kilometrov. V tem času sem doživel dva trenutka, ki sta mi prinesla slabost, da sem se moral ustaviti in zbistriti misli – nasproti vozeče se vozilo v ovinku in bližnje “srečanje” z divjadjo.

Pred meseci mi je kolega motorist v test ponudil močnejši motor in verjamem, da mi ga je zaupal s prepričanjem, da sem si v tem času nabral dovolj izkušenj za vožnjo z njim. S takšnim motorjem lahko po ravnini divja vsak in hitro doseže visoke hitrosti (v nekaj sekundah). Toda zelo vprašljivo je, kako bo ta neizkušeni motorist ravnal v nepredvidljivi situaciji. Že pri speljevanju je treba imeti nežno roko pri ročici za gas. Omenjeni motor je namreč imel prostornino 1.200 cm³ in 125 konjev. Kljub temu pa testni motor ni najmočnejši in je na trgu še veliko močnejših.

Med mojim in testnim motorjem je bila razlika že na prvi pogled, saj je slednji precej večji, različni pa imata tudi prostornini in moči motorja. Takoj, ko sem sedel nanj, sem v sebi začutil nekakšen “strah” in se obenem počutil bolj ranljivega. Po prevoženih 200 kilometrih sem postal bolj siguren, saj sem že dobil več občutka. Imel je veliko konjev, navora, boljše vozne lastnosti in še več vetrne zaščite kot moj. Zaradi naštetih lastnosti se je moja potovalna hitrost v primerjavi z mojim motorjem povečala za 15 km/h, kar je veliko.

Že moj motor ni slab, a ko sedeš na motor, ki ima vrhunske vozne lastnosti, lahko rečeš samo: “To je pa res dober motor”. Na poligonu sem za trenutek tudi sam izkusil športni duh motorja in pospeške, ki so res hudi. Sploh, ko se začne prva pnevmatika malce dvigovati in je treba paziti, da ne dodaš preveč plina in ne prevrneš motorja. Motor je res močan in pika.

Sedaj, ko sem izkusil te občutke in vozne lastnosti močnejšega motorja, ni več dileme. Nekega dne bo v moji garaži. A da se vrnem k naslovu glede moči motorja za začetnike … Omenjeni motor je za začetnika absolutno premočan in verjetno bi to potrdil vsak izkušeni motorist. Zato je prav, da pričnemo s šibkejšim motorjem. S kilometri in leti izkušenj pa se lahko odločimo za močnejši motor.

Na splošno je motorizem drag špas, saj moramo že za povprečno kvalitetno motoristično opremo odšteti dobrih 1.500 evrov in nimamo še “nič”. Imamo nekaj kosov oblačil in zaščitne opreme, kje pa je šele kvaliteten ali nov motor, zavarovanja itd. Motorizem je način življenja, ki ni za vsakogar in pred odločitvijo, da postanemo motoristi, je treba dobro razmisliti, če smo dovolj zreli za to.

Zato nikoli ne “šparajte” besed, naj vas ne bo sram vprašati trgovca, izkušenega motorista ali samo prijatelja za nasvet, pa tudi če se vam bo vprašanje zdelo trapasto. Bolje vprašati dvakrat, trikrat ali več mesecev razmišljati o nakupu močnega motorja, kot pa se prvi teden ubiti zaradi tega, ker motorja ne bi obvladali.

Continue Reading

Razlika med motoristom začetnikom in motoristom po 15.000 kilometrih

 

Ljudje se vsi rodimo z določenimi znanji, nihče med nami pa se ne rodi z znanjem za vožnjo motorja ali avtomobila. Nekateri so bolj nadarjeni za eno, drugi za drugo, tretji pa imajo že v krvi adrenalin za bolj drzne podvige.

Sam se še danes spomnim prvih ur šole vožnje na poligonu in prve relacije, med katero sem od strahu bil trd kot kamen. Prvo lekcijo sem izkusil na poligonu, kjer sem hitro ugotovil, da brez hitrosti ne morem zvoziti osmice. Predvsem pa to, da v zavoju nikakor ne smeš stisniti prve zavore, saj tu brez izjeme zmaga zakon gravitacije in hitro pristaneš pod motorjem. Na motor sem že od vsega začetka vsakič sedel s spoštovanjem, saj sem vedel, da motor ni igrača. In tako je tudi danes. Oče je v mladosti dirkal z motorji, a to na dirkališčih, kjer je za varnost bolj poskrbljeno kot na cestah. Vendar sam nikoli nisem imel želje po visokih hitrostih ali dirkanju, saj sem rajši v kategoriji umirjenih motoristov, enako kot sem umirjen voznik avtomobila.

Prva relacija je trajala okoli tri ure. Pot me je vodila proti Litiji in Besnici, kjer na manjka ovinkov. Na začetku sem v slušalkah ves čas slišal glasove inštruktorja, ″Nagni se v ovinek, tako ga boš lažje in lepše speljal. Česa se bojiš?″ Toda kljub dobronamernim nasvetom si nisem upal in sem še kar kakšnih dvajset, trideset kilometrov sedel na motorju, kot da bi sedel na metli. Ko je strah le popustil, sem se počasi začel nagibati in videl sem, da res ni tako hudo in da je vse lažje. Proti koncu relacije je v slušalkah nastala tišina, zato sem pomislil, da je zmanjkalo baterij. Toda v resnici je inštruktor bil ves čas z mano, le videl je, da je strah popustil in sem začel uživati v zavojih. Zato mi ni dajal več toliko navodil.

Po 21. urah šole vožnje sem zaradi dobrega inštruktorja uspešno zaključil glavno vožnjo in čez nekaj dni dobil vozniško dovoljenje. Ni trajalo dolgo, da sem si kupil svoj motor in začel z nabiranjem novih izkušenj. Prvih par izletov je bilo zaradi ″samote″ in brez inštruktorja dolgočasnih, saj sem bil navajen, da imam ves čas nekoga v ozadju, ki me popravlja pri napakah in po svoje tudi varuje. Z dnem, ko sem kupil lastni motor, sem na cesti ostal čisto sam. Inštruktor mi je dal res veliko znanja in pametnih nasvetov, ki jih še danes s pridom uporabljam v praksi.

V enem motorističnem letu sem prevozil že dobrih 15.000 kilometrov in obiskal kar nekaj, meni še neznanih, krajev po Sloveniji in še več v sosednjih državah. Na motorju pozabim na čas in izklopim mobitel, tako kot glavo od vsakodnevnih težav in samo uživam.

Sebe uvrščam med turistične motoriste, katerim ni pomemben čas prihoda na cilj ali polaganje ovinkov po Planini ali čez Krim. Od vsega začetka vozim motor zase, za dušo in ne za druge. Ne pustim se zmotiti glede zbadljivk, da vozim počasi, da ne polagam ovinkov ali da je rob pnevmatik še kot nov. Če nas gre na izlet več in je med nami kakšen hitri motorist, se dogovorimo za cilj, da se tam skupaj dobimo. Na koncu je hitri motorist morda dve minuti pred menoj na cilju, a kaj to pomeni, če bi zaradi dveh minut lahko izgubil življenje.

Sami motoristi moramo biti bolj pozorni na druge udeležence v prometu in precej bolj predvidevati, kaj bo storil voznik pred nami. Na motorju se hitro doseže visoke hitrosti in zaradi majhnosti nas lahko nepozorni voznik spregleda. Dandanes vse več ljudi med vožnjo tipka sporočila, se pogovarja po telefonu ali po novem celo lovi Pokemone, s tem pa ogrožajo sebe in vse ostale udeležence v prometu.

Dostikrat slišimo, da smo motoristi norci in smo vedno sami krivi za smrt. Vendar mislim, da nismo vsi za v isti koš, saj se najdejo norci tako na motorju kot tudi v avtomobilu ali na kolesu, ki ne pazijo na svojo varnost, kaj šele na varnost drugih.

Napisal se že, da je za mano 15.000 kilometrov in sedaj lahko brez skromnosti priznam, da imam nekaj malega znanja in izkušenj, zdaj znam boljše oceniti ovinek kot v začetnih urah šole vožnje ter bolj opazujem okolico kot takrat. Vem, da me v prihodnosti čaka še veliko nepričakovanih situacij in veliko učenja, saj je cesta ″živa″, na njej pa vsak dan kakšen nov voznik in nova luknja. Zato je treba na motor sesti trezne glave, ne pa si z motorjem dvigovati adrenalin. Vsaj ne na cesti, kjer poteka vsakodnevni promet in se lahko še prehitro kaj pripeti. V Sloveniji zato zares manjka kakšno dirkališče, kjer bi lahko svoje želje po hitrosti in divjanju izživeli tudi tisti adrenalinski vozniki.

Na motorju smo bolj ranljivi kot v avtomobilu, zato moramo biti ves čas pozorni na okolico in ne smemo misliti ″saj meni se nič ne more zgoditi″ ali ″bodo že drugi pazili name″. Pozabite na te besede in bodite odgovorni sami zase!

Tistim, ki še nameravate postati motoristi lahko rečem le, da je motoristično življenje lepo, zanimivo in polno dogodivščin. Sploh, ko se kdaj kje izgubiš ali ko odpove navigacijska naprava. Če bomo imeli na cesti eden do drugega več potrpljenja in bomo strpnejši do tistih počasnejših, bo na cesti veliko manj nesreč. Zato želim vsem motoristom in tistim, ki boste to še postali, veliko varnih kilometrov in predvsem mirnih živcev.

Continue Reading

Revolucija urbane mobilnosti?

 

Slovenska blagovna znamka S-BIKES z inovativnim konceptom kaže novo smer urbane mobilnosti. Električno zložljivo kolo odgovarja na potrebe sodobne mobilnosti z izdelkom, ki je oblikovalska ikona, združuje visoko kvalitetne komponente in odpira nove možnosti uporabe.

Električna kolesa predstavljajo nov trend urbane mobilnosti. Vse bolj zasedena mestna središča, potreba po gibanju in želja po svobodi so glavni dejavniki za močan razcvet tovrstne industrije. Sodobnemu trendu se pridružujemo tudi Slovenci z lastno blagovno znamko S-BIKES, ki so jo skupaj z mednarodnimi dobavitelji razvili pri podjetju Špan. Njihov prvi produkt – S-BIKES Smart 01 je že na voljo prvim slovenskim kupcem po promocijski ceni 999 EUR.

S-BIKESS-BIKES Smart 01 spreminja pogled na rabo kolesa. Okvir električnega kolesa je namreč zložljiv. Zloženo kolo je po zaslugi lahkega okvirja mogoče pospraviti v praktično vsak prtljažnik osebnega vozila ali ga celo zložiti pod mizo v pisarni. Okvir ima vgrajeno Samsung baterijo, ki omogoča polnjenje preko običajne električne vtičnice. Baterijo je mogoče polniti tudi ločeno od kolesa. Po zaslugi zmogljivega motorja in elektronike pomaga kolesarju do kar 65 km oddaljenih ciljev. Kolo ima pet načinov delovanja, ki jih uporabnik enostavno izbira preko krmilnika ECO-SPORT. V ECO načinu je prilagojen maksimalni doseg kolesa, medtem ko športni način omogoča že kar adrenalinske pospeške. Dodatno uporabnost kolesa omogoča tudi serijsko vgrajena vtičnica USB, ki omogoča polnjenje električnih naprav, kot so mobilni telefoni, navigacijske naprave ali prenosni računalniki.

S-BIKES

Velik poudarek so namenili sami opremi in podobi kolesa S-BIKES Smart 01. Serijsko je opremljen z LED lučmi, perforiranimi visoko zmogljivimi disk zavorami, 3-krakimi litimi platišči v mat črnem izgledu, 7 stopenjskim menjalnikom SHIMANO s ščitnikom, potovalnim računalnikom, upravljalnikom delovanja ECO SPORT s petimi režimi upravljanja elektro motorja, integriranim opozorilnim zvoncem ter prilagodljivim prednjim vzmetenjem. Vsi elementi skupaj z markantnim ogrodjem S-BIKES, tvorijo celoto, ki navdušuje. Uporabnost se združuje v stilsko ikono.

Continue Reading

BMW R1200GS in R1200GS Adventure

 

BMW R1200GS in Adventure sta pri popotnikih že desetletja najbolj zaželena motorja. Kdor si lahko privošči katerega od njiju, je res srečnež, ki se mu bo smejalo vsakič, ko bo sedel nanj in se bo z njim popeljal na izlet. Motor R1200 GS žanje med motoristi velik ugled, saj je kljub svoji robustnosti zelo udoben, ima vrhunske vozne lastnosti na cesti ali brezpotjih, poleg naštetega pa ima še veliko sistemov za varnost in udobje.

Kljub visoki ceni, ki se giba od 20.000 – 22.000 evrov (z nekaj dodane opreme) sta R1200GS ali Adventure najbolj prodajana motorja na svetu. BMW je s tem dokazal, da lahko tudi v težkih časih z dobrim motorjem razprodajo proizvodnjo GS-ov za celo leto vnaprej.

BMW R1200GS in Adventure sta tehnološko čudo, ki v ovinke “vozita sama” in nudita res vrhunske vozne lastnosti.

Zadnja večja tehnološka sprememba motorja je vodno hlajenje motornega agregata. Motor je sedaj zračno in vodno hlajen. Kljub temu je še vedno štiritaktni bokser motor z dvema odmičnima gredema v glavi. Delovna prostornina motorja je 1.700 cm³. Največja moč znaša 125 KM pri 7.750 vrt./min in prav tako 125 Nm navora pri 6.500 vrt./min. Prenos je preko kardana.

Na testu se je poraba goriva gibala med 4,9 – 5,5 litrov na sto kilometrov. Oba modela imata dinamično elektronsko nastavljivo vzmetenje zadaj, samodejni nadzor stabilnosti z različnimi programi: dež, cesta, športno, Enduro in EnduroPro. Vzmetenje si lahko prilagodimo glede na trdoto: mehko, normalno in športno. Zavorni sistem je serijski ABS, za doplačilo pa si lahko omislimo tudi ABSPro, ki v ovinkih optimizira delovanje zavor.

Prednje vetrobransko steklo lahko nastavljamo po višini, zato imajo tudi tisti malce višji motoristi kaj od vetrne zaščite. Tu so še ogrevane ročice, LED smerniki, LED prednje in zadnje luči, tempomat, sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah, potovalni računalnik, a ne smemo pozabiti, da je treba za vso našteto opremo zelo globoko seči v žep (dodatnih 5.000 EUR). Da niti ne omenjamo navigacijske opreme, stranskih kovčkov itd.

Vzmetenje in zavore Brembo delujejo odlično na vseh vrstah podlage in zagotavljajo maksimalno varnost.

Model Adventure je od svojega brata težji za 22 kilogramov, ima za 10 litrov večji rezervoar za gorivo ter za 40 mm višji sedalni položaj. Oba imata enako velikost platišč in pnevmatik: spredaj 120/70/19 in zadaj 170/60/17. Razlika je le ta, da ima Adventure privijačene križne napere, klasični R1200GS pa lita aluminijasta platišča. Adventure ima tudi več vetrne zaščite.

Menjalnik je šest stopenjski, za nekaj doplačila pa lahko dokupimo tudi menjalnik PRO, ki deluje lahko, gladko in tiho.

Za enostavnejšo uporabo motorja so poskrbeli tudi z daljinskim upravljanjem motorja. Za zagon ali odprtje rezervoarja pri obisku bencinske črpalke ne potrebujemo ključa. Tega lahko imamo v žepu, kar lastniku precej olajša delo pri iskanju, poleg tega pa mu ni treba sneti rokavic.

Na koncu lahko rečemo, da je to res dober motor, ki se ga z lahkoto upravlja, ima odlične vozne lastnosti v ovinkih, je zelo udoben, s sodobnimi in uporabnimi sistemi, za katere pa je treba odšteti tudi precej denarja. Cena osnovnega modela je okoli 15.000 evrov, 18.000 evrov pa boste odšteli za model Adventure. Pri dodatni opremi nas lahko BMW zelo oskubi, saj je seznam opreme zelo dolg, ob malce večjih željah pa lahko naša denarnica precej trpi.

Continue Reading

Hvala vozniki, da gledate v ogledala.

 

Pred nami je poletna sezona, ki prinaša veliko delovnih zapor na avtocestah in s tem veliko dolgih stoječih kolon. Motoristi “lahko” pri stoječi koloni včasih izkoristimo prednost po črtkani črti. A po slovenski zakonodaji je takšna vožnja kazniva, hkrati pa tudi nevarna, saj se nikoli ne ve, kdaj bo kdo pred nami nenadoma odprl vrata ali zaradi tipkanja po mobitelu v trenutku zapeljal v levo ali desno smer.

Zadnje dni sem zelo presenečen nad tem, kako so vozniki osebnih in tovornih vozil pozorni na motoriste, ki vozimo počasi, nekateri z vsemi štirimi smerniki, med voznim in prehitevalnim pasom. Upam, da bo tako še naprej, da bo čim manj incidentov med motoristi in avtomobilisti.

Hvala vsem tistim, ki spremljate promet okoli sebe in za volanom ne tipkate sporočil ali delate selfijev.

Continue Reading

Ko te Ducati Slovenija, pomoč na cesti pusti na cedilu!

 

Prijatelj je pred slabim letom kupil nov motor Ducati in naredil okoli 7.000 kilometrov pred odhodom na izlet do Dubrovnika. Do cilja sva šla po magistralki in videla res veliko lepih zalivov, ki jih ni in ni konec. Ustavila sva se na razgledni točki nad Dubrovnikom, a tam, na žalost, za nekaj ur tudi obstala. Moj še delujoči motor je na zaslonu prikazoval kar 28,5°C.

Ducati se z odhodom v center Dubrovnika (stari del) ni strinjal, saj ni več kazal življenja. Ob kontaktu se je slišala le črpalka za gorivo, vse ostalo pa ni več delovalo (luči, zaslon, smerokazi, hupa itd). Po krajšem premisleku je kljub soboti najprej poklical poznanega prodajalca, a mu ta ni znal pomagati, kljub temu, da je bil v kontaktu s serviserjem motornih koles Ducati. Pomoč iz Ljubljane ni bila uspešna, zato sva iz akumulatorja izklopila oba kabla in upala, da se bo računalnik morda na novo postavil, a brez uspeha.

Prijatelj se je spomnil, da je ob nakupu novega motorja Ducati na svoje ime dobil člansko kartico Ducati za pomoč na cesti. Poklical je na številko s kartice in tajnica je ves čas ponavljala, da so vsi operaterji zasedeni in to kar nekaj časa. Mobitel sem vzel v roke tudi sam in še jaz poskusil priklicati pomoč na cesti. Preteklo je kar nekaj časa, da je prijatelj le doklical operaterja na drugi strani, ki naj bi nama nudil pomoč na cesti. A kmalu sva ugotovila, da pomoč za motorje Ducati ne obstaja in da  z njimi nimajo sklenjene nobene pogodbe, na podlagi katere bi nama lahko pomagal. Če bi bil sam njihov član, bi nama nudil pomoč, a ker ni bil, naju je odslovil in predlagal, da se obrneva na zavarovalnico, če imava sklenjeno kasko zavarovanje (z asistenco).

Očitno je pri nas prodajalcem motorjev kupec pomemben le takrat, ko ga snubijo za prodajo motorja. Ko pa ga prodajo, na kupca pozabijo. Seveda to ne velja za vse znamke, ki so na slovenskem trgu! A žal je prijatelj kupil Ducatija in z njim dobil celo svojo člansko izkaznico, ki si jo v primeru okvare lahko nekam vtakne.

Iz čiste radovednosti bom v prihodnjih dneh pri naših zahodnih sosedih preveril, kako je s pomočjo Ducati v primeru okvare v garancijskem obdobju.

Continue Reading

Moto Suzuki Slovenija 2016

 

Suzuki Slovenija je s krovno organizacijo na Madžarskem poligonu DrivingCamp organiziral predstavitev novih motorjev in omogočil testne vožnje v spretnostni vožnji. To leto prinaša tri novosti: SV650A, GSX-S1000 (S1000F) in VanVan 200. Po kratki predstavitvi novosti za 2016 in nasvetih za varno vožnjo, smo lahko na poligonu preizkusili raznorazne motorje Suzuki, od 50 ccm in vse do 1.800 ccm. Vozili smo motorje: GSX-R1000, Hayabus, Intruder 1800, SV-650A, GSX-650, Burgman 650, GSX-S100, Inazum, Address 125, V-Strom 1000, V-Strom 650 in VanVan-200.

Motor SV-650A ima ozek trup, osnovna šasija je zgrajena iz okroglih cevi, masa motorja znaša 197 kilogramov, ima zavorni sistem ABS, zadnje luči so v tehnologiji LED, zaslon za vse informacije je popolnoma digitalen. Ima dva cilindra v postavitvi 90° (V-Twin). Poganja ga 75 konjev s 64 Nm navora in spada v razred Euro4. Posoda za gorivo meri 13,8 litrov.

Motorja GSX-S1000 in S1000F sta “ista” motorja, le da ima drugi, z oznako F, oklep (več vetrne zaščite). Prvi ima 209 kilogramov, drugi pa za pet več. Oba imata Suzuki Traction Control System (STCS), zavore ABS Brembo in zadnje LED luči. Moč znaša pri obeh isto, 145,5 konjev in 106 Nm navora.

VanVan 200 je na pogled zanimiv retro motor s petimi prestavami, enim cilindrom, 12 konji in 15 Nm navora. Sedež je ozek in dolg ter na višini 77 centimetrov. Položaj sedenja je udoben in primeren za vožnjo po mestu in bližnji okolici. Masa motorja je 128 kilogramov.

Po tri urnem preizkušanju različnih motorjev in devetih različnih spretnostnih vajah, sta nam bila najbolj všeč  V-Strom 1000 in GSX-S1000. Po prvih občutkih lahko rečemo, da sta oba motorja primerna tako za začetnike kot tudi za tiste bolj zahtevne motoriste, ki znajo pri motorju izkoristiti vse njegove atribute. Motorja sta enostavno vodljiva, položaj sedenja je dober, primerna pa sta tudi za daljša potovanja.

V-Strom 1000 lahko zapeljemo tudi po brezpotjih, motor je vodno hlajen in ima postavitev cilindrov V-Twin. Pri 8.800 vrt./min doseže celih 100 konjev, 103 Nm navora pa razvije že pri 4.000vrt./min. Sami lahko upravljamo tdi STCS. Masa znaša 228 kilogramov in ima 20 litrsko posodo za gorivo. Kdor je višje postave, si lahko nastavi tudi naklon vetrne zaščite. Zaslon je digitalen v kombinaciji z analognim prikazovalnikom vrtljajev. Spredaj so nameščene pnevmatike 110/80/19, zadaj pa 150/70/17. Višina sedeža je 850 mm.

GSX-S1000 je motor, ki nima oklepa oziroma vetrne zaščite in ima enako dobre vozne lastnosti kot predhodnik. Motor ima štiri cilindre, hlajen je z vodnim sistemom in deluje pri malce višjih vrtljajih. Pri 10.000 vrt./min ima 145,5 konjev, pri 9.500 vrt./min pa 106 Nm navora. Masa motorja je 209 kilogramov in ima 17 litrov veliko posodo za gorivo. Spredaj ima nameščene pnevmatike dimenzij 120/70/17, zadaj pa 190/50/17. Višina sedeža je 810 mm.

Continue Reading