Kultura voznikov
Prometna kultura oziroma, koliko smo ljudje in koliko ne (da ne napišem kaj). Tukaj sploh ne bom nakladal o nekih zašpehanih predpisih in upoštevanja le-teh. Gre se za čisto preprosto uporabo enega dela možganov, kateri nas loči od, no ja, od primitivcev. S to kulturo je mišljeno tako obnašanje kot ravnanje in seveda komunikacija. Ja, v prometu se tudi komunicira. Ne gre se za komuniciranje preko naprave za telefoniranje, ampak čisto enostavno za nakazovanje smeri s smernikom, blendanje zaradi opozarjanja na nevarnost (tudi za denarnico in izpit), dajanje zvočnih signalov, … Seveda pa se ta komunikacija včasih sprevrže v nekaj povsem drugega. Lahko bi rekli, da se kultura razvodeni, saj si nekateri ne predstavljajo komunikacije brez iztegnjenega prsta, mahanja z roko v “nasprotnikovo” glavo, kričanja in preklinjanja, … Pravzaprav zelo veliko komuniciramo v prometu. Tukaj si dajemo duška in kažemo vso kulturo, katero premoremo. Nekateri predvsem nekulturo.
Potem pa je tukaj še naše obnašanje in ravnanje. Ne gre se toliko za upoštevanje predpisov, čeprav je tudi to pomembno, kot za oliko z veliko mere zdrave kmečke pameti. Kaj in kako bi lahko to bilo ? Zlasti pri parkiranju opažam, da so nekateri sami na tem svetu. Ne bom se spuščal v parkiranje na prostore za invalide in na ostale porisane površine, ker to je bolj domena voznikov vozil na štirih kolesih. Bolj opažam, da se vozniki motorjev ne znajo odločiti ali bi parkirali naravnost ali počez ali pa kar tja nekam v tri krasne. Ne gre se tukaj za neko kršenje predpisov, ampak bolj za čut do drugega udeleženca. V kolikor nekdo zasede celoten parkirni prostor z motorjem, bo moral drugi parkirati nekje drugje, čeprav sta lahko na enem označenem parkirnem prostoru parkirana dva motorja. Sploh pri skupinah ni potrebe po nekem križem kražem parkiranju. Lepo v vrsto, da tudi nasprotniki motorjev nimajo pripomb.
Motor je nekaterim sredstvo za hitrejši prihod na cilj. Od točke A do točke B je potrebno prevoziti veliko poti, katera skriva veliko pasti. Nekatere so celo označene. Reče se jim prehod za pešce. Najlepše je med vožnjo gledati mladenke, katere čakajo pred prehodom za pešce, ali pa mladeniče, če je voznica. Pa kdo pomisli na to, da bi ustavil in tem pešcem omogočil varno prečkanje ceste ? Se najdejo tudi taki. Pa bi bilo dobro, če bi jih bilo še več. Tudi s tem se kaže naša prometna kultura. So pa tudi nekateri pešci taki modeli, da bi jih človek najraje povozil. Ampak te bomo izpustili. Ker velikokrat vidim, da motoristi ne ustavijo pred prehodom za pešce, se mi postavlja vprašanje ali so mogoče okoljevarstveniki z velikim čutom za naravo oziroma za čim manjše onesnaževanje okolja. Ko enkrat pridobijo potovalno hitrost, jo za nič na svetu ne želijo zmanjšati, ker s tem uničujejo zavore, gume, nato pa morajo za ponovno pospeševanje porabiti preveč goriva. Enkrat zelen, vedno zelen. Verjetno si mislijo; prvo zdravje, potem kultura.
Pa je mogoče že kdo pomislil na odstop prednosti ? Seveda pri mestni vožnji oziroma povsod tam, kjer se promet odvija počasi, pa naj bo to zaradi omejitve hitrosti ali pa zaradi gostote prometa. Torej, zmanjšanje hitrosti, komunikacija z drugim voznikom in odstop prednosti je narejen. Sploh ne grize in še manj boli. Saj se dogaja. Ampak mislim, da se pri nas premalo. Smo še premalo časa v prometu, da bi se kulturno razvili ? Vse je mogoče. Predvsem pa je mogoče, da pridemo uro kasneje domov ali kam drugam, če nekomu odstopimo prednost. Se dogaja, v glavah se dogaja.
Poletje in kolone. Kolone pa pomenijo vrivanje motoristov na samo čelo kolone. Lahko ugotovimo, da je vrivanje kulturno ali pa nekulturno. Kako je lahko eno ali pa drugo ? Na “jutubu” je veliko posnetkov vrivanja in hitre vožnje med kolonami. Pa naj vsak sam odloči, kaj je kakšno vrivanje. Veliko kolon bo na mejnih prehodih. Z nekim kulturnim pristopom ne bo nihče iz pločevinaste škatle gledal na motorista kot na nekega nebodigatreba, zaradi katerega bo zamudil večerjo. Tudi za vključevanje v kolono je dovolj kulturna komunikacija in voznik bo brez težav odstopil prednost. Čisto drugačna pa bo situacija pri motoristu, kateri bo želel na silo in s hitrostjo mimo pleha. Verjetno bo trčil v kakšna odprta vrata ali pa mu bo nekdo “nastavil” prednji del svojega vozila.
Kultura v prometu je tudi ropotanje z odprtimi izpuhi, nadzvočno pospeševanje, vožnja po enem kolesu (prednjem ali pa zadnjem), vožnja po površinah namenjenim pešcem, … Kultura je in bo. Vprašanje je samo ali jo bomo negovali ali pa povozili.
