Tako učijo?

X

Gledam in se čudim. Seveda ne gledam izložbe, ne gledam drevesa niti zvezde. Stojim ali sedim in gledam. In se čudim. Res tako učijo? Mogoče najdem odgovor.

Čemu se čudim? Prometu, namreč. Kaj se je za čuditi? Saj je vse znano, kajne. Ampak se vseeno čudim. In čudim se, kako učijo.

Vsi ljudje hitijo oziroma nekako tako gre pesmica gospe v rdečem. In, ko opazujem to hitenje, ne morem mimo ugotovitve, da so vse te gibe, obnašanje in ravnanje nekje pobrali in ga vtisnili v zadnji del lobanje.

Gledam, kako gredo v rdečo. In si rečem, da to nekje tako učijo. Ne more biti drugače. Gledam sekanje ovinkov in spet ista misel; naučeno. Stran vožnje in spet misel, da je naučeno. Mora biti. Zakaj bi nekdo zapeljal v rdečo, če ne bi bil tako naučen. Ista stvar so ovinki in njih sekanje; res je naučeno to obnašanje.

Nekje so postavili tiste table s številkami. V naselja, kot ogledala. Ogledala, da se vidimo. In številke povedo, koliko kilometrov bi prevozili s takšno hitrostjo v času ene ure. Veliko. Res veliko kilometrov naredijo nekateri. In spet pomislim, da so to nekje pobrali. Se naučili in ohranili. Ker vozilo je hitro, hitrejše od pešca ali kočije. In zakaj ne bi tega izkoristili, kajne. Hitrosti, namreč. In še nekaj je tukaj; tempo je vedno enak. Brez veze je pospešiti, zavirati, pospešiti, zavirati, … Raje si izberejo tempo primeren njim samim in gasa dalje, kot so se učili in naučili.

Hitrost je najboljše preizkusiti na ravnih odsekih. Tako učijo. Ker menda ovinki obračajo želodce. Pa je vsaka ravnina izziv za voznika. Koga briga, če je še kdo na cesti, saj so učili, da je ravnina poligon hitrosti. Hiše poleg samo še bolj poglobijo vtis hitrosti, ker števca tako ali tako nihče ne vidi. Naučeno. Ker tako učijo.

Seveda se nekateri preizkusijo na avtocesti. Tudi tam učijo. In sicer, da je ograja levo in desno, vmes pa igrišče. Hitrost po želji, prostor po občutku. Najboljše je biti levo, da je svet lepši in boljši. Pa ne prehitro, da ne bodo drugi divjali za njimi. Lepo počasi in z občutkom. Ravno obratno, kot med hišami. Tukaj ni nikogar, da bi občudoval šviganje mimo oken in starih mam. Menda učijo tudi varčevanje z gorivom. Nekaj v zvezi tega je tudi aerodinamika ali zavetrje. Kot vlak, kjer ima največjo porabo prvi in potem vsak vagon manjšo. Stisniti se skupaj za skupni prihranek. Pač, učijo varčevanje z gorivom.

Ker je na avtocesti levi pas za uživanje in vse okoli najbolj zanimivo, se prehitevanje vrši na ostalih cestah. Tam je potrebno pokazati konja oziroma osla. Ovinek? Ni problema. Učijo, da se cesta ne konča. Zakaj bi bil torej ovinek problem? Ni problema, ker se cesta ne konča. Nasprotni promet? Izziv. Saj učijo, da je prostor za izkoristiti. Pa dajmo, če je že tako. Saj imajo vsi volan ali krmilo in bodo že obrnili vstran, če bo treba. Ker učijo odstopiti prostor.

Pa se pripeljejo med tiste vzporedne črte. Nič, parkirati bo treba. Hoja utruja, torej bo treba bližje vhodu. In ravno tam je en stric v naslonjaču, utrujeno zleknjen in vabeče nastavljen. Hop, pa je parkirano. Saj so se učili parkirati med črte. In stric v naslonjaču je sedaj varen pred sončno pripeko ali dežjem. Res mislijo na vse. Fajn učijo. Če je pa že slučajno nekdo tako utrujen, da je pred vhodom, pač parkirajo v smeri pobega, kot lumpi v filmih. Tudi oni samo izstopijo in vstopijo ter oddrvijo novim filmom naproti. Vse za blagor duše. Učijo biti pomirjen.

Od vsega gledanja sem že čisto utrujen in od čudenja neverjetno v krču. Res tako učijo. Ne more biti drugače. Ker vsega tega se ne more nekdo sam naučiti, saj nima časa, volje in materiala. Nekdo ga mora o vseh teh stvareh dobro poučiti. Mora obstajati šola za takšne zadeve in sicer šola vožnje. In tam vas vsega tega naučijo. Čisto vse, kar sem videl, učijo v šolah vožnje. In te šole niso nikdar brez dela. Vedno nove in nove kandidate sprejemajo. Da jih vsega tega naučijo. In učenci veselo kažejo naučeno. Se zgodi, da se nekateri kažejo bolj malo časa, ampak to ni tako pomembno pri vsem tem, saj je tako ali tako gužva in kakšen izpadli naredi prostor ostalim. In gre promet veselo dalje; z vami ali pa brez vas. Ker tako učijo.