Ride through life

Vse je nekako v smislu hitre prehrane oziroma odmrzni, segrej in pojej. Se tudi ljubite tako? Seveda, saj ni časa. Bodo pa sosedje in prijatelji počasi in z užitkom.

Ker bi vsi nekaj na hitro, brez čakanja in brez vrste, ker je premalo časa. Prepogosto slišim, da ima dan premalo ur. Pa prej vstani, porko dio. Eno uro prej in bo dan daljši. Znano?

Vrste in kolone so samo še slab spomin. Vse je sedaj in takoj. Brez čakanja in brez slabe volje, ker na hitro kupljeni čevlji tiščijo, ko stojite. Ja, slab spomin. Ampak, juha potrebuje čas, svoj čas, da se skuha. Pardon, imate tisto iz vrečke. Ta je res hitreje skuhana. Čeprav še vedno potrebuje svoj čas. Ima pa vse, kar imajo veliki, kajne.

In, ker gre vse hitro in, ker je vse instant, kot vaša juha, verjamem, da gre tudi znanje, kultura in olika po enakem receptu kot na zadnji strani vrečice; odmrzni, segrej in pojej ali pa odprite vrečico, stresite vsebino v vrelo vodo in v celi minuti kuhanja enkrat ali dvakrat pomešajte. Le toliko, da umažete pribor. Je fino?

Kaj smo sedaj skuhali? Juho na hitro in omenili, da gre tudi znanje, kultura in olika po istem receptu. Res je, tudi znanje bi nekateri na hitro. Koliko na hitro? Kolikor hitro gredo kazalci na uri hitro okoli in okoli in sonce še ne zaide. Pa sploh ni problem to instant znanje, kolikor je problem ravnanje s tem znanjem. Ne gre ravno tako, kot ravnanje z juho, ki potuje iz lonca v krožnik in v želodec. Gre bolj za ravnanje v smislu kdo je sedaj nekdo s tem znanjem. Z instant znanjem.

Toliko in toliko odstavkov za nič, kajne. Nikomur nič jasno. Bom počasi razložil, kaj mislim s to instant pamet in instant znanjem. Bolj je problem instant pamet, kot instant znanje. Ker znanje nekako mora biti, če nekdo nekaj ponavlja oziroma se nečesa uči. Kaj pa pamet oziroma instant pamet? Ja, tukaj pa je nekaj bolj zaj…, pa čeprav gre nekako z roko v roki z znanjem. Pardon, instant znanjem.

Gledam promet in se čudim. Vem, da nisem edini in, da se bom ali se bomo še čudili. Pri vseh teh izobraževanjih in treningih je še vedno toliko in toliko idiotov (se opravičujem idiotom) za krmilom. Prav ste prebrali, za krmilom. Ali ste akrobati, da ste pred krmilom?
Kaj me toliko moti? Pravzaprav s samim dostopom do tega instant znanja nič. Bolj me moti uporaba tega znanja. Ker za uporabiti neko stvar potrebujemo pamet. In ta pamet oziroma je kar instant pamet, je pri vsakem drugačna. Saj ne more biti res, pa je. Ni hec, da imamo različne pameti. Znano dejstvo. Vendar, če se skupina ljudi izobražuje na temo varnosti v prometu, bi vsakdo pričakoval, kljub vsem znanemu dejstvu, da imajo različne pameti, da bodo vsi enako uporabili to znanje. Vendar ne, ne zgodi se to, ampak se zgodi, da ima vsakdo svojo pamet in to tudi pokaže. Pa čeprav so bili na istem izobraževanju. Ni problem instant znanje, temveč instant pamet.

Kako deluje ta instant pamet? Ali mogoče še prej, zakaj je instant pamet. Pamet je instant pamet, ker nekdo, ki je ves vesel prišel na izobraževanje med stožce in v šolske klopi poslušati teorijo, postal najpametnejši. Kot tista juha, ki je bila minuto pred zaužitjem še neki prašek v vrečki. In ta instant pamet deluje tako, da je heroj, oborožen s tem instant znanjem, nenadoma nesmrten, nepremagljiv, najboljši, … Hecam se, nič od tega ni. Dokaz je črna kronika. Zakaj pri hudiču, je ves ta trud tako zaman in zakaj se pamet naenkrat spremeni v instant pamet? Vprašanje za milijon, kajne.

Obstajajo takšna in drugačna izobraževanja. Če se osredotočim samo na stožce in na vijuganje med njimi, potem že veste, kako gre to. In verjamem, da se tam ne dogajajo slabe stvari ali celo klicanje duhov. Ne, gre za posredovanje znanja in sicer z namenom izboljšanja varnosti v prometu. Ni nekih prisil v smislu prehitre vožnje, vožnje v rdečo luč ali kaj podobnega. Gre samo in izključno samo za varnost oziroma izboljšanje varnosti v prometu. In potem idioti (sem se že višje opravičil) s svojo pametjo uporabijo to znanje, da pokažejo, kdo je glavni na vasi. Seveda z glavo skozi zid. Ampak, tega ne učijo. Ne učijo prehitevati v škarje, ne učijo sekanje ovinkov, … Zakaj se potem to dogaja? Zakaj se to dogaja nekomu, ki je bil med stožci in slišal, kaj in kako mora in sme in, česa naj ne počne. Pustimo tisto osnovno usposabljanje v šoli vožnje. Zdaj smo napredovali iz tiste mobilne šolske klopi. Smo sami odgovorni za svoje početje. Torej, zakaj nekdo, ki je, upam, priseben in z dovolj pameti, vse zaj… in s svojim neprimernim obnašanjem pokaže, da je idiot (brez opravičevanja). Bil je na izobraževanju o varnosti prometa in nenadoma zapelje v rdečo luč, prehiteva v nepregleden ovinek, podira hitrostne rekorde v naseljih, … Je krivo izobraževanje? Če je odgovor pritrdilen, imamo rešitev na dlani; prepoved vseh aktivnosti v zvezi izobraževanja motoristov za večjo varnost v prometu. Simpl. Rešeno. Kaj pa, če je odgovor nikalen? Potem smo pa vsi v dreku, kajne.

Instant pamet je kriva. Ni krivo to, da imajo ljudje možnost nekaj narediti za svojo in tujo varnost v prometu. Njihova instant pamet je ta, ki odloča, če bo nekdo imel prasko na vozilu, zlomljeno roko ali, če se bo srečal s Svetim Petrom. Vsa izobraževanja tega sveta ne morejo in ne zmorejo dati pameti. Zato pa ves čas pišem o instant pameti. Ker je človek kar naenkrat pameten, ko je prevozil dva ali tri stožce. Res, da je nekaj dobil, se nekaj naučil in nekaj pridobil. Vendar pamet je ista. Še vedno je isti miselni proces za tistimi motnimi očmi. Ni spremembe, ne vedenjske in ne miselne. Pravijo, da se pijanec spreobrne, ko se v jarek zvrne. Ta kratka poved nam ne izda, če se za vedno zvrne. Torej tudi na cesti ni vse tako črno, kot se včasih zdi. Se zvrnejo in se poberejo, se zvrnejo in jih poberejo, se zvrnejo in …

Torej bi šlo tudi brez teh izobraževanj. Zgleda, da so škoda denarja, časa in truda. Ker nekako smo na istem; norenje sem ter tja, nevarne situacije, brezglavo obnašanje, … Zakaj nekdo zapravlja svoj čas in denar na tistem kosu asfalta, če pa že vnaprej ve, da bo na cesti počel isto ali pa še kaj hujšega, ker je dobil dozo instant znanja? Nekako tako vse skupaj zgleda; malo treninga in potem gasa mimo vseh. Mu je to naročil inštruktor? Verjetno res. Ko bi vsaj bilo tako. Bi na hitro rešili veliko problemov v prometu. Na žalost je pa vse skupaj zaradi tistih miselnih procesov za motnimi očmi. Bo treba spremeniti nekaj drugega in sicer zbistriti motne oči in tiste miselne procese očistiti idiotizmov. Kako pa to narediti? Težko, zelo težko. In ne bo šlo iz danes na jutri, temveč je to dolgotrajen proces poln učenja in prilagajanja. Že samo misel na to marsikoga odvrne od posodobitve samega sebe. Nič skrbeti, ne boste dočakali takšnega izboljšanja pameti in prometa. Ta proces, če bo kdo našel jajca ga uvesti, poteka leta in leta in bodo otroci v vrtcu dobili pravnuke, preden bo kakšen napredek. Ker je pamet tako trdovratno vsaka svoja pamet. Pa čeprav je obnašanje na cesti samo eno in res samo eno. Ampak, pamet je vsakdo podedoval in posredoval dalje. Zato pa je vsako leto toliko in toliko Darwnovih nagrad. In še jih bo. Zaradi pameti. In, ko ta pamet dobi neko instant znanje, postane instant pamet. Torej, odprite vrečko in poglejte noter. Mogoče vas nekaj uščipne za nos. Ker pameti vam ne bo dalo.