Potreba
Na lenobno nedeljsko popoldne, prikovan v hiši, ker slabo vreme žal ne ponuja dosti drugega, razmišljam o tem, kaj mi prinaša nov delovni teden, hkrati pa se že veselim konca tedna. Prihodnji vikend po tihem načrtujem prvo letošnje potovanje z motorjem. V veselem pričakovanju se poraja neverjeten občutek. Komaj čakam, da spet sedem v sedlo, ko jaz in moj motor postaneva eno. Vožnja z motorjem mi prinaša posebne občutke radostne osvoboditve in me polni z neopisljivim občutkom izpolnjenosti.
Čeprav sam vozim varno, pa nikoli ne vem, kako mi bo naklonjena usoda, saj cesta vedno predstavlja tveganje, predvsem zaradi nekaterih, ki s svojo nevarno vožnjo postavljajo na kocko svoje in tuja žviljenja. Najpomembnejše ni biti najhitrejši, najdrznejši, ampak, da se vrnemo varno domov, k svoji družini.
Na cesto grem vedno pripravljen in s pozitivnim odnosom. Ko bi razmišljal le o tem kaj in kje me utegne pričakati neprilika, bi obsedel doma in dopuščal, da življenje teče mimo mene. Vožnja z motorjem me osvobodi spon vsakdanjosti in odžene slabe misli. Vožnja motorja je strast, ki zahteva znanje, izkušnje in presojo, kjer impulzivnost in divji temperament nista dobrodošla.
Hvaležen in vesel sem, da imam to možnost. Obožujem, ko me na motorju preplavi ta nepopisni občutek radosti in notranje osvoboditve. Veselim se trenutka.
